Bomo morali spet dokapitalizirati banke?

LJUBLJANA > “Za nekaj časa imamo mir, najhuje je za nami na srednji rok,” je na okrogli mizi v organizaciji portala Finančni trgi, družbe za upravljanje Numerica Partners in Slovenske tiskovne agencije z naslovom slovenski bančni sistem po dokapitalizacijah menil predsednik uprave družbe Numerica Partners Igor Erker. Banke so presežno dokapitalizirane, njihovi kreditni portfelji so se deloma sčistili in denar v njih ostaja, je dejal.

Pritrdil mu je predsednik začasne uprave Probanke Igo Gruden. “Ni dvoma, da je bančni sistem zelo varen,” je dejal in dodal, da so bili ukrepi lani jeseni nujni, čeprav se je veliko govorilo o tem, koliko to stane.

Erker je ob tem opozoril, da se bo bančni portfelj spet začel poslabševati, če ne bomo presekali z dosedanjim načinom dela in omogočili gospodarske rasti. “Banke bomo tako morali dokapitalizirati znova,” je dejal.

Sam meni, da bomo še nekaj časa v obdobju, ko se bomo bali lastne sence. Tako regulatorji kot banke same bodo bolj papeški od papeža, banke ne bodo posojale, zahtevalo se bo nemogoče, je dejal. Ko se bo optimizem vrnil, bodo banke spet začele delati, ko bo optimizem na vrhuncu, pa bodo znova zapadle v manj restriktivno politiko, je napovedal.

“To je del razvitega človeštva in finančne krize se bodo dogajale tudi v prihodnje,” je povzel Erker.

Medtem ko se je v preteklosti prihranke večinoma nalagalo v bankah, pa imajo varčevalci danes na voljo različne oblike varčevanja. Glede najboljše oblike varčevanja so se sogovorniki strinjali, da je nujna razpršitev sredstev. “Nobena naložba ni varna. Tudi ko kupujete kruh, se lahko zgodi, da kupite tistega, ki ga na koncu ne boste pojedli,” je dejal finančni analitik Karel Lipnik.

Gruden je varčevanje v bankah predlagal kot kratkoročno varčevanje. Druge oblike pa so po njegovih besedah bolj primerne za dolgoročno varčevanje. Kot najboljšo je predlagal kombinacijo varčevalnih produktov, kar pa je odvisno od posameznika. “Nekateri so bolj nagnjeni k tveganju, drugi manj,” je pojasnil.

Na vprašanje, ali je slovenski dolg vzdržen, je Lipnik opozoril, da več kot milijardo evrov oz. desetino državnega proračuna porabimo samo za obresti, za naložbe ne dajemo skorajda nič. “Mislim, da Slovenija nima več premoženja, ki bi ga lahko prodala, da bi bila sposobna to vrniti,” je dejal.

Slovenski dolg na zdajšnji ravni tako po njegovem mnenju ni vzdržen. Prav zato gospodarstvo v prihodnjih petih do šestih letih ne more pričakovati znižanja davkov. Največ bo treba narediti na državnem varčevanju, je dejal Lipnik in izrazil upanje, da bo prihodnja vlada dovolj trdna, da bo to sposobna izvesti. Rezerve obstajajo, je dejal.

S privatizacijo lahko znižamo dolg, a podjetja morajo postati čim bolj konkurenčna, je menil tudi Gruden. “Država mora zagotoviti čim bolj konkurenčno okolje,” je pozval.

STA