Bomo ostali brez semen avtohtonih sort?

LJUBLJANA>“Pozivamo Komisijo za preprečevanje korupcije, da razišče sum o koruptivnem ravnanju pri vpisu sprememb v sodni register,” je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj. Spomnila je, da so donedavni večinski lastniki preprečili običajno skupščino družbe in izvedli “zrežirano” skupščino v pisarni notarke, na kateri so sprejeli spremembe statuta družbe, ki so bile kasneje vpisane v sodni register.

Semenarna je po njeni oceni primer finančnega izčrpavanja podjetja s strani donedavnih večinskih italijanskih lastnikov, ne glede na perspektivo družbe in ne glede na to, da je družba začela pred letom in pol uspešno poslovati.

“Želimo, da se to razišče. Takšne stvari se ne smejo dogajati,” je opozorila Slabetova in dodala: “Želimo, da se ta zgodba drugače razplete, kot se je pri nas že veliko takih roparskih zgodb”.

Biotska raznovrstnost

Odprto pismo, v katerem so opozorili na pomen obstoja Semenarne Ljubljana, je mreža nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo pristojnim in odgovornim poslala v četrtek.

Upniki in sedanji večinski lastniki Semenarne, Deželna banka Slovenije, Abanka Vipa in Unicredit banka Slovenije, so po mnenju Slabetove zainteresirani za to, da podjetje ohranijo. Zato so jih pozvali, da storijo vse, da se prisilna poravnava uspešno sklene. “Domnevamo, da je to tudi njihov interes,” je dodala.

Slabetova je poudarila, da je Semenarna pomemben člen oskrbe s hrano v državi, zato bi v primeru stečaja družbe lahko ostali brez semen avtohtonih sort.

“Za nas je Semenarna ogromen potencial, ki je nekaj let spal, nato pa se je pred letom in pol začel prebujati in pozornost posvečati avtohtonim vrstam,” je opozorila. Avtohtone vrste so namreč po njeni oceni “nekaj, kar je izjemno pomembno z vidika biotske raznovrstnosti v kmetijstvu in kar kmetijstvo potrebuje za svoj obstoj na nacionalni ravni”.

Semenarna ima po besedah Slabetove širši družbeni pomen, saj upravlja družbeno koristno vlogo s skrbjo za avtohtone vrste, za selekcijo na naše razmere prilagojenih sort. “In to lahko izgubimo, ker ne vidimo nikogar, ki bi to lahko nadomestil,” je še ocenila Slabetova.

Slovenija geografsko ekološko zelo različna

Darja Kocjan Ačko z ljubljanske biotehniške fakultete, je dodala, da je semenarstvo osnova kmetijskega napredka države. Ohranjanje semenarske industrije je tisto, kar pomeni obstoj tudi domačega semena. Slovenija je po njenih pojasnilih geografsko ekološko zelo različna in v tem pogledu so tudi naše domače sorte lahko bolj primerne za na primer dolenjske, gorenjske ... razmere.

Semenarna Ljubljana je v prisilni poravnavi od julija lani, z novembrsko dokapitalizacijo pa sta njeni največji lastnici postali upnici Deželna banka Slovenije ter Abanka Vipa, medtem ko se je lastniški delež prejšnjim večinskim lastnikom, italijanskim družbam Dinomarchi, Trasfin, Semfin zmanjšal.

Kljub temu so nekdanji lastniki dosegli vpis sprememb statuta družbe v sodni register, pa čeprav so jih izglasovali na skupščini, ki jo je uprava pred tem preklicala. Pri tem so razrešili direktorja Boruta Mavsarja in nadzornike Semenarne, imenovali upravni odbor ter za izvršno direktorico postavili Anito Ličen Žagar.

STA