Bomo sploh smeli na ulice?
Načrtovane spremembe zakona o javnih zbiranjih so povsem šokirale civilno družbo. Ta opozarja, da predlog ministra Viranta državljane močno omejuje pri izražanju javnega mnenja na javnih shodih.
LJUBLJANA > Na zahtevo največje vladne stranke PS bo koalicija napovedane spremembe še usklajevala; predvidoma v začetku jeseni.
Jeseni naj bi tako na vladi nadaljevali z iskanjem besedila zakona, ki bi zagotovil varnost in red tudi na neprijavljenih javnih shodih, a ne bi omejeval ustavne pravice do zbiranja.
Med 12. novembrom lani in 13. februarjem je bilo 133 javnih shodov, od tega kar 108 neprijavljenih, na 129 shodih pa organizator ni zagotovil rediteljske službe, ugotavlja vlada.
Zelo občutljivo področje
“Področje, ki ga ureja zakon o javnih zbiranjih, je zelo občutljivo, saj ureja eno temeljnih političnih in demokratičnih pravic, kar kaže tudi oster odziv protestniških gibanj,” pravijo v Pozitivni Sloveniji (PS), ki se prav zaradi slednjega do omenjene novele še ni dokončno opredelila. “Zahtevali smo koalicijsko usklajevanje, ki je zaradi kompleksnosti in občutljivosti področja prestavljeno na začetek jeseni. Menimo, da je potrebno omogočiti vsem, ki se udeležujejo javnih zbiranj, pa naj bodo ta organizirana ali ne, da svoje mnenje izrazijo na miren in varen način, obenem pa je treba preprečiti incidente, kakršnim smo bili v preteklosti že priča,” so zapisali na svoji spletni strani.
Predlog novele zakona o javnih zbiranjih med drugim določa pristojnosti policije ob neprijavljenih shodih ter natančneje opredeljuje pojme nevarnih predmetov na javnem zbiranju in rediteljsko službo na takem zbiranju. Drastično se tudi spreminja višina glob za prekrške.
Prednost logiki represije?
V civilni družbi so nad predlogom notranjega ministra Gregorja Viranta ogorčeni. “Predvidene zaostritve pogojev zbiranja, večanje glob in kazni, širjenje definicije nevarnih predmetov, ki se jih sme prinesti na mesto demonstracij, in še nekateri drugi momenti nakazujejo, da pripravljavci novele vnašajo nove restriktivne omejitve ter tako namesto v duhu demokratičnega dialoga z državljani in civilno družbo dajejo prednost logiki represije,” opozarjajo v Solidarnosti in Odboru za pravično in socialno družbo. Napovedanih sprememb si ne znajo razlagati drugače kot “izjemno nenavadno, panično reakcijo na vse proteste, ki so se po Sloveniji zvrstili od lanske jeseni. In katerih posledica je bila, v tem je tudi ironija, zamenjava Janševe vlade s sedanjo vlado Alenke Bratušek.”
Bivši minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je proteste ljudstva označil za nelegalne, opozarjajo, “sedanja oblast pa želi, kot se zdi, v veliki meri uzakoniti njegov pogled na izražanje volje ljudi na ulicah.”
Boris Žulj iz Vseslovenske ljudske vstaje (VLV) je še ostrejši: “Če mislite, da boste z zviševanjem kazni, omejevanjem shodov in posledično tudi z omejevanjem svobode javnega izražanja ter nezadovoljstva državljanov dosegli pokorščino ljudi, vam že takoj povem, da se hudičevo motite. S takimi dejanji boste samo še bolj podžgali bes ljudi,” je zapisal v odprtem pismu Virantu. Spomnil ga je tudi, da 39. in 42. člen ustave državljanom zagotavljata pravico do svobode izražanja ter do zbiranja in združevanja. “Ne drznite si državljanom kratiti in odvzemati ustavnih pravic,” ga je opomnil. PV