Bomo z Gursa dobili še en informativni izračun?
Vlada naj bi danes odpravila razlikovanje med obdavčitvijo rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanj, zamrznila naj bi tudi razlikovanje med vrednotenjem zemljišč za gradnjo stavb in drugih nezazidanih stavbnih zemljišč.Medtem ko si koalicija prizadeva, da bi napake v nepremičninskem zakonu odpravili, saj si - kot je včeraj dejal Jerko Čehovin iz PS - ne želijo “invalidnega zakona”, bi v opozicijski SDS zakon najraje kar razveljavili.
LJUBLJANA > Največ nejevolje je lastnikom stanovanj povzročila opredelitev rezidenčnosti in zemljišč za gradnjo. “Že samo s tem, da bi stopnjo za nerezidenčna stanovanja izenačili s tisto za rezidenčna, torej z 0,5 na 0,15 odstotka, bo odpadla skoraj polovica postopkov, ko želijo zavezanci popraviti oziroma dopolniti podatke,”ocenjuje poslanec največje vladne stranke PS Jerko Čehovin.
Druga pomembna sprememba, ki naj bi jo danes sprejela vlada, je poenotenje vrednotenja zemljišč za gradnjo stavb (ki so komunalno opremljena in je zanje mogoče takoj dobiti gradbeno dovoljenje) in drugih nepozidanih stavbnih zemljišč (ki komunalno niso urejena). Občine so te podatke pošiljale šele nedavno, tako da so bili lastniki o spremembi vrednosti obveščeni šele s temi informativnimi izračuni. Občine so samostojne pri odločanju o tem, katere parcele opredelijo kot zemljišča za gradnjo.
S tem bi precej upadel naval na geodetske pisarne, upravne enote in ostale institucije, kjer lastniki nepremičnin te dni hitijo urejati podatke.
Verjeli so Gursu
Kaj pa tisti zavezanci, ki so za ureditev osebne služnosti pri notarjih že odšteli do 200 evrov? Bodo po novem - če bo vlada zabrisala razlike pri obdavčitvi rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanj - morda upravičeni do povračila tega denarja? Čehovin včeraj na to ni znal odgovoriti, poudaril pa je, da bo zadnjo besedo pri predlaganih spremembah imel strokovni svet pri vladi. “Sicer pa ... Za nekatere stvari je pač dobro, da so urejene,” je še dodal. In urejene bi morale biti tudi nepremičninske evidence, ki pa niso, čeprav je Gurs zatrjeval drugače. Prav zaradi tega naj bi vlada danes razrešila dolgoletnega direktorja geodetske uprave Aleša Seliškarja.
Obvestila o davku so nezadovoljstvo povzročila tudi med koalicijskimi poslanci, ki so v torek na seji odbora DZ za finance in monetarno politiko poudarjali, da se davka ne sme odmeriti, dokler ne bodo podatki nesporno urejeni, in da je zato treba podaljšati roke.
Prvak SD Igor Lukšič paje včeraj dejal, da nepremičninski davek ni bi najboljša rešitev. Kot pravi, so se pustili prepričati finančnemu ministru Urošu Čuferju, ki je prevzel odgovornost za zakon, čeprav ima nekako “zaščiten hrbet”. Ministrova politična napaka je bila, da je verjel Gursu, da so evidence urejene, meni Lukšič.
Vladi je v interesu, da bi bile evidence čimprej urejene. Zato bodo, kot navaja Čehovin, okrepili delovanje Gursa. “Marca bodo delali tudi ob sobotah. In če bo potrebno, jim bodo pomagali tudi zaposleni z drugih državnih organov.”
V PS razmišljajo tudi o tem, da bi Gurs na podlagi popravljenega zakona zavezancem za plačilo davka še enkrat izdal obvestila o informativnih izračunih. “Namen teh obvestil je prav to, da se čimbolj približamo dejanskemu stanju. Za to, da so evidence točne, pa bi morali poskrbeti tudi državljani sami,” opozarja Čehovin.
SDS bi davek kar razveljavila
SDS je včeraj vložila sklic za izredno sejo odbora DZ za finance in monetarno politiko, saj želi prek odbora razveljaviti nepremičninski davek in preklicati informativne izračune geodetske uprave, ki so polni napak, izkazalo pa se je tudi, da bo davčna obremenitev posameznika precej višja od napovedi vlade.
Poleg tega je zakon krivičen, nesocialen, predpisuje visoke obdavčitve in je neustaven, ker ne dovoli pritožbe na posplošeno tržno vrednost, ki je osnova za davek, je nekatera od opozoril, ki so jih v stranki izpostavljali že ob sprejemanju zakona, povzel Andrej Šircelj.
Ustavno sodišče je za danes sklicalo javno obravnavo zakona, na kateri bodo javno predstavljeni vsi argumenti.
V stranki so za uvedbo nepremičninskega davka, a kot je dejal Šircelj, bi ta moral upoštevati dohodkovni položaj ljudi, vsebovati bi moral socialno komponento, iz njega pa bi morali biti izvzeti tisti, ki ustvarjajo dodano vrednost, denimo kmetje in podjetniki.
PETRA VIDRIH, STA