Borut Pahor - feniks na političnem parketu

LJUBLJANA>Borut Pahor je v predsedniško tekmo vstopil pravzaprav na lastno pobudo in po dveh političnih porazih. Potem ko so volivci na referendumu zavrnili ključne vladne zakone in je morala vlada, ki jo je vodil, predčasno končati svoj mandat, mu je po 15 letih zaupanje odrekla tudi večina delegatov v stranki SD. A ga je stranka pri predsedniški kandidaturi podprla, podprla pa ga je tudi Državljanska lista, sicer stranka vladne koalicije.

Pahor, ki je bil pred nastopom premierske funkcije vrsto let najbolj priljubljen politik v Sloveniji, v javnosti velja za premalo odločnega voditelja, sicer pa kdaj svojeglavega politika, sam zase pa pravi, da je edini, ki lahko preseže ideološke delitve in mu ni treba računov polagati nikomur. Na teh volitvah se, kot je dejal v pogovoru v času kampanje, bori za svojo idejo. “Kot predsednik bi znal bolj povezati skupnost, kot je to uspelo dosedanjemu predsedniku,” je prepričan.

Politično življenje že na gimnaziji

Borut Pahor je bil rojen leta 1963 v Postojni kot edini otrok učitelja in šivilje. Oče mu je umrl, ko je bil star devet let.

Politične ambicije je kazal že na novogoriški gimnaziji, saj je bil v vodstvu mladinske organizacije. Po javno dostopnih podatkih je s 26 leti postal najmlajši član centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, nato pa še član njegovega predsedstva.

Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani politolog smeri mednarodne dejavnosti. Za svoje diplomsko delo na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani leta 1987 je prejel Prešernovo in Zoretovo nagrado.

Poklicno politično pot pa je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije. Leta 1992, 1996 in 2000 je bil izvoljen za poslanca državnega zbora. V letih 1996 in 1997 je bil podpredsednik, v mandatu 2000-2004 pa predsednik državnega zbora.

Suveren na soočenjih

Medtem je bil leta 1997 izvoljen za predsednika takratne Združene liste socialnih demokratov, ki jo je vodil vse do letos. Vsa leta je bil med najbolj priljubljenimi politiki, nekdanji maneken je leta 1998 dobil celo viktorja za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost v letu 1997. Še pred koncem mandata državnega zbora, junija 2004, pa so ga volivci s prednostnimi glasovi izvolili za poslanca v Evropskem parlamentu.

Na volitvah leta 2008 je SD zmagala z dobrimi 30 odstotki glasov. Pahor je levosredinsko vlado sestavil z LDS, Zares in Desus. Koalicijo so pretresale afere, dokončen udarec pa je načetemu zdravju vlade, ki je med drugim sklenila arbitražni sporazum s Hrvaško, zadal boleč poraz na referendumih o strukturnih reformah.

Na predčasnih volitvah decembra 2011 se je SD uvrstila v DZ, po mnenju mnogih analitikov pa jo je tja pripeljal ravno Pahor s svojimi suverenimi nastopi na soočenjih. Pahor se je potegoval za mesto predsednika DZ, a ga ob tem največja parlamentarna stranka PS ni podprla; njegova posledična zavrnitev koalicije s PS je botrovala dejstvu, da ga je v stranki na mestu prvega moža nasledil Igor Lukšič. Pahor je naskok na mesto predsednika republike napovedal kar v nagovoru delegatov na kongresu stranke.

Kandidaturo vložil Pahorjev volilni štab

Enako posebna je bila tudi njegova volilna kampanja: kandidature ni vložil sam, ampak je to storil njegov volilni štab, medtem ko je sam delal kot gasilec, drvar, cestar, smetar, pleskar in tako skupaj opravil več kot 260 prostovoljskih ur. “Ne glede na to, ali bom predsednik ali ne, bom skušal peljati naprej zamisel delovnih brigad,” je dejal v pogovoru v času kampanje.

Pahor ima z odvetnico Tanjo Pečar sina Luko in čeprav ne živita skupaj, sta, kot pravita, življenjska partnerja. Pečarjeva ga tudi podpira pri kandidaturi.

Pahor je znan tudi po svojem aktivnem življenjskem slogu - je športnik, redno zahaja v fitnes in teče, pri čemer pa priznava, da pretirava - kljub slabemu počutju se je tudi letos udeležil Ljubljanskega maratona.

STA