Borzni indeksi, evro in nafta dol, zlato pa gor
Potem ko je bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) v petek prvič v zgodovini znižala kreditno oceno ZDA, so evropske borze potonile v rdeče številke. Globoko v negativnem območju so tudi tečaji delnic na ameriškem Wall Streetu. Evro se je pocenil, poteza bonitetne agencije pa je navzdol potisnila tudi cene nafte.
LJUBLJANA> S&P je v petek zvečer po zaprtju ameriških borz znižala kreditno oceno ZDA z AAA na AA+ z možnostjo dodatnega znižanja. To je prvo znižanje ocene ameriškega suverenega dolga s strani ene od treh največjih bonitetnih hiš, kar ima lahko slabe posledice za celotno svetovno gospodarstvo.
Poteza bonitetne hiše ni bila nepričakovana, za posledico pa ima stopnjevanje pesimizma, ki se zadnje čase zgrinja nad vlagatelje. Ti so namreč že tako ali tako zaskrbljeni zaradi šibkega ameriškega gospodarstva, dolžniških težav območja evra in japonskega okrevanja po marčnem potresu in cunamiju, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Ne sklepajo rizičnih poslov
Kot pojasnjujejo analitiki, se vlagatelji vse bolj bojijo, da bi se lahko ponovilo leto 2008, zato na borzah niso pripravljeni sklepati rizičnih poslov.
Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 695,29 točke, kar je 20,36 točke oz. 2,84 odstotka manj kot ob začetku trgovanja. Nižje so trgovanje zaključile prav vse delnice v indeksu, najbolj pa so se pocenile delnice Telekoma Slovenije, ki so izgubile 5,47 odstotka vrednosti. Daleč največ prometa so vlagatelji ustvarili z delnicami Krke (skoraj 2,9 milijona evrov), ki so se pocenile za 2,10 odstotka na 58,25 evra. Skupaj so vlagatelji danes sicer ustvarili za 4,02 milijona evrov prometa. Druge najbolj prometne so bile delnice Telekoma Slovenije, ki so ob skoraj 469.000 evrih prometa in omenjenem 5,47-odstotnem padcu zaključile pri 69 evrih. Delnice Mercatorja so ob dobrih 241.00 evrih prometa izgubile 2,67 odstotka in pristale pri 155 evrih, delnice Petrola pa so bile pri dobrih 124.000 evrih prometa ob 2,62 odstotka vrednosti in so dan zaključile pri 204,5 evra. Delnice Gorenja so danes izgubile 1,97 odstotka vrednosti in ob 26.550 evrih prometa dan končale na ravni 7,45 evra, delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) pa so se pocenile za 1,45 odstotka na 5,86 evra (15.310 evrov). Delnice obeh družb so že v petek izgubile 5,45 oz. pet odstotkov vrednosti. Z delnicami druge največje slovenske banke je bilo na Varšavski borzi danes sklenjenih za 2855 zlotov (704,69 evra) poslov, tečaj delnic NKBM pa je ob tem ostal nespremenjen pri 20 zlotih (4,94 evra). Drugi dve delnici v prvi kotaciji sta prav tako občutno izgubili na vrednosti. Delnice Intereurope so se ob prometu dobrih 1000 evrov pocenile za 2,70 odstotka na 1,8 evra, delnice Luke Koper pa ob 29.300 evrih prometa za 4,17 odstotka na 11,50 evra. V standardni kotaciji je bilo nekoliko več poslov le z delnicami Aerodroma Ljubljana in Zavarovalnice Triglav. Prve so se pocenile za 3,78 odstotka na 15 evrov, druge pa za 0,38 odstotka na 13,15 evra.
Današnjih padcev tečajev niso preprečile niti napovedi G7, G20 in Evropske centralne banke (ECB). Države G7 obljubljajo potrebne ukrepe za stabilizacijo finančnih trgov, podporo finančni stabilnosti in spodbujanju gospodarske rasti pa napoveduje tudi skupina najpomembnejših razvitih gospodarstev ter hitro rastočih ekonomij G20.
ECB medtem načrtuje "aktivno uresničevanje" programa odkupovanja obveznic. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je zatrdil, da bo banka v luči "disfunkcionalnega delovanja" na delih finančnega trga zagotovila boljši prenos odločitev denarne politike in tako zagotovila cenovno stabilnost v evrskem območju.
Zaskrbljeni za Italijo in Španijo
Ko gre za Evropo, se na trgih sicer kaže največja zaskrbljenost v zvezi z Italijo in Španijo. Nekateri menijo, da bi bili lahko ti dve državi naslednji v vrsti, ki ne bosta mogli odplačati svojih dolgov. ECB naj bi danes za obveznice teh dveh držav namenila dve milijardi evrov, tako da se je zahtevana donosnost na italijanske desetletne dolžniške vrednostne papirje vendarle znižala za 0,75 odstotne točke na 5,25 odstotka, na španske pa za 0,91 odstotne točke na 5,14 odstotka.
Usklajeno delovanje Evrope in preostalega sveta pri pomirjanju finančnih trgov je danes pohvalila tudi Nemčija. "Gre za pomemben dokaz, da igralci v Evropi in delno v preostalem svetu govorijo z jasnim in enotnim glasom," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Christoph Steegmans.
Danes se je sicer v Berlin vrnila nemška kanclerka Angela Merkel, čeprav v vladi zanikajo, da je predčasno prekinila počitnice. Te dni je kanclerka že pred izbruhom krize na finančnih trgih nameravala prebiti v nemški prestolnici, uradnih zadolžitev pa še nima, so pojasnili.
Vrednosti indeksov padajo
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je danes znižal. Izgubil je 3,72 odstotka in sklenil pri 2286,91 točke.
Frankfurtski indeks DAX je v primerjavi s petkom izgubil 4,67 odstotka in končal pri 5944,71 točke, pariški CAC 40 se je znižal za 4,68 odstotka na 3125,19 točke, londonski FTSE 100 pa za 2,62 odstotka na 5109,28 točke.
Indeks ATX na borzi na Dunaju je trgovanje sklenil s 4,01-odstotnim padcem oz. pri 2176 točkah, indeks SMI je šel na borzi v Zürichu navzdol za šest odstotkov na 4967,99 točke, v rdečem pa sta končala še indeks FTSE Italia-All-Share na borzi v Milanu in indeks BUX na borzi v Budimpešti; prvi je izgubil 2,43 odstotka in se oblikoval pri 16.312,54 točke, drugi pa je zdrsnil za 3,15 odstotka na 19.112,42 točke.
Osrednji grški indeks je šel navzdol za šest odstotkov in je po poročanju AP na najnižji ravni v zadnjih 14 letih. Osrednji španski indeks je sklenil z 2,44-odstotnim padcem, portugalski in irski osrednji indeks pa sta se spustila za 1,25 oz. za 3,53 odstotka. V Rusiji je indeks RTS-2 zdrsnil za 8,65 odstotka, indeks MICEX pa za 5,50 odstotka.
Trendu negativnih številk sta sledili tudi borzi na Balkanu. Hrvaški Crobex se je znižal za 4,57 odstotka na 2033,85 točke, beograjski Belex pa za 5,85 odstotka na 639,33 točke.
Globoke padce tečajev delnic beleži tudi ameriški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones je zaenkrat izgubil 2,63 odstotka in se giblje pri 11.143 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 3,41-odstotnem padcu trenutno pri okoli 2446 točkah.
Evro in nafta dol, zlato gor
Tudi evro je danes izgubil na vrednosti. Za skupno evropsko valuto je treba trenutno na borzi v Frankfurtu odšteti 1,4134 dolarja, kar je 1,09 odstotka manj kot v petek. ECB je opoldne referenčni tečaj evra postavila pri 1,4225 dolarja (v petek pri 1,4155 dolarja).
Znižanje kreditne ocene ZDA je negativno odmevalo tudi na trgu črnega zlata. Trgovci z nafto se bojijo, da bo to okrnilo zaupanje potrošnikov in prizadelo gospodarsko rast.
Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v septembru se je na newyorški borzi do 17. ure po srednjeevropskem času pocenila za 3,25 dolarja na 83,63 dolarja za 159-litrski sod, septembrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu znižale za 3,55 dolarja na 105,82 dolarja za sod.
Danes pa je poskočila cena zlata, kar glede na to, da ta kovina velja za varno investicijo, ne čudi. Unča zlata je na trgu prvič doslej presegla 1700 dolarjev, navaja AP.
Slovenski trg del globalnega dogajanja
Čeprav podatki še ne kažejo na recesijo, dogajanje na finančnih trgih vsekakor odraža pričakovanja vlagateljev glede prihodnosti gospodarstva, poudarjajo slovenski borzni analitiki. V prihodnjih dneh bodo po njihovem mnenju odločilna dejanja osrednjih institucij in politikov, ki morajo zagotoviti zmanjšanje zadolženosti držav in ohranjanje rasti.
Čeprav je slovenski kapitalski trg izredno majhen, je del globalnega dogajanja. Padci svetovnih borz in panika bi lahko povzročili beg vlagateljev iz slovenskih skladov, ti pa bi lahko v prihodnje še bolj pritisnili na tečaje slovenskih delnic, je opozoril analitik borznoposredniške družbe Alta Invest Matej Šimnic.
Po mnenju člana uprave KD Skladi Mateja Tomažina negotovost iz tujine prav gotovo ne vpliva pozitivno na trgovanje na Ljubljanski borzi. Na to po njegovih pojasnilih vpliva tudi problem likvidnosti.
Da o neki dolgoročnejši korelaciji med Ljubljansko borzo in svetovnimi borzami nima smisla govoriti, pa je ocenil Gregor Pipan iz borznoposredniške družbe GBD. Velika izguba vrednosti delnic slovenskih družb je bila po besedah vodje upraviteljev NLB Skladov Lana Filipiča v prvi vrsti posledica borznega balona in posledično previsokih vrednotenj pred zadnjo krizo.
STA
