Bratuškova: Čakamo samo še rezultate stresnih testov

BRUSELJ > Ob tem sicer premierka Alenka Bratušek poudarja, da številk še ni.

“Dejstvo je, da s sanacijo bančnega sistema zamujamo, a v zadnjih sedmih mesecih smo naredili ogromne korake, tako da pravzaprav čakamo samo še rezultate stresnih testov, ki se v tem trenutku izvajajo v naših osmih bankah. Prepričana sem, da bodo koraki, ki bodo sledili, v naše banke vrnili popolno zaupanje,” je izpostavila premierka.

Izid pregleda osmih slovenskih bank, ki naj bi bil končan konec novembra ali v decembru, bo pokazal, kako globoka je bančna luknja in ali bo Slovenija potrebovala finančno pomoč. Ključni del pregleda najpomembnejše banke, Nove Ljubljanske banke (NLB), pregled kakovosti njene aktive, je po neuradnih navedbah že končan, a premierka trdi, da rezultatov ni videl še nihče.

Premierka: Mediji, ne špekulirajte

Tudi sicer poudarja, da še niso znane nobene številke, medije pa poziva, naj ne špekulirajo o bančni luknji, ker to škodi državi. “Vse številke, o katerih zdaj mediji špekulirajo ali pa špekulirate, so res popolne špekulacije ... Počakajmo. Ni več dolgo do konca in potem nam bo slika v naših bankah popolnoma jasna,” je izpostavila.

O razmerah v slovenskem bančnem sistemu se je premierka v četrtek zvečer od robu vrha pogovarjala s predsednikom Evropske centralne banke (ECB) Mariom Draghijem, a o vsebini sestanka ni želel govoriti nobeden od njiju. “Imela sva zelo konstruktiven pogovor. Dogovorila pa sva se, da ga ne bova javno komentirala. To morate razumeti,” je pojasnila.

Predsednica vlade je sicer “popolnoma zadovoljna” z izkupičkom bruseljskih pogovorov o pregledih slovenskih bank in z zagotovili, da bodo pri evropskem pregledu upoštevali izide pregledov dveh slovenskih bank, NLB in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki sedaj potekajo na nacionalni ravni.

Preverili bodo 130 sistemskih bank

ECB pripravlja evropski pregled 130 sistemskih bank v območju evra, v katerega bodo vključene tudi tri slovenske banke, NLB, NKBM in SID banka. V preglede slovenskih bank, ki že potekajo, pa so vključene NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka, Unicredit banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank in Raiffeisen banka.

V povezavi s tretjo največjo slovensko banko, SID banko, ki bo vključena v evropski pregled, ne pa tudi v že potekajoč pregled osmih slovenskih bank, Bratuškova ne pričakuje nikakršnih težav. “Prepričana sem, da tukaj ne bo nobenih zapletov ali kakršnih koli negativnih rezultatov,” je ocenila.

V ECB so sicer že ob objavi seznama bank, ki bodo vključene v evropski pregled, pojasnili, da pregledi bank na nacionalni ravni ne morejo nadomestiti sodelovanja bank v celostnem evropskem pregledu, da torej tri slovenske banke iz evropske vaje ne morejo biti izvzete, a da bodo v primeru bank, ki so podoben pregled že opravile, upoštevali izide, tako da bo evropski pregled dopolnilen.

Bratuškova: Natančno smo razčistili, kaj morajo nareddi država in banke

Sicer pa viri pri ECB še poudarjajo, da na tej točki ne morejo napovedovati, kaj se bo zgodilo s slovenskimi bankami. “Očitno je, da bančni sektor ni zelo zdrav, a bomo videli. Številk še ne poznamo. Ne vemo, ali bo denar, ki je na voljo za reševanje problemov bank, dovolj,” pravijo.

Temeljit pregled slovenskih bank je pogoj za zeleno luč Bruslja za zagon slabe banke, ki je ključen element sanacije slovenskega bančnega sistema. Premierka je danes izrazila prepričanje, da so “zelo natančno razčistili, kaj morajo narediti država in banke”, tako da dodatnih pogojev za zagon slabe banke po koncu pregleda osmih slovenskih bank ne pričakuje.

Prav tako ne pričakuje posebnih zapletov pri uveljavljanju novele zakona o bančništvu, s katero bo Slovenija v svojo zakonodajo prevedla nova evropska pravila o državnih pomočeh, po katerih morajo pred vsako državno pomočjo k reševanju banke najprej prispevati lastniki in podrejeni upniki. Zakon je že na dnevnem redu seje državnega zbora.

PS k liberalcem ali socialistom?

Bratuškova se je pred zasedanjem voditeljev članic unije udeležila vrha evropskih liberalcev, čeprav se Pozitivna Slovenija še ni odločila, ali se bo pridružila evropskim liberalcem ali socialistom. “Moja ocena je, da Pozitivna Slovenija paše nekam točno na sredino, med liberalce in socialiste, a odločitev bomo sprejeli skupaj. Verjamem, da kmalu,” je dejala.

Udeležbo na vrhu evropskih liberalcev je sicer izkoristila za pogovor z evropskim komisarjem za gospodarske in denarne zadeve Ollijem Rehnom, a o podrobnostih tega pogovora danes ni želela govoriti, temveč je le ponovila, da bo bruseljska ocena predloga slovenskega proračuna za prihodnji dve leti znana sredi novembra.

“Je pa več signalov, ki govorijo - pa to ni bil včeraj Olli Rehn , da me ne boste tako povzemali - da gredo naše stvari v pravo smer. Seveda bi si na določenih področjih komisija želela več in hitrejši napredek, ampak vsakomur povem, da se v sedmih mesecih ne da popraviti stvari za več let nazaj,” je povedala Bratuškova.

Brez odmevnih odločitev

Ob tem je ocenila, da je bila največja napaka naše države v preteklosti ta, da smo veliko obljubljali in na koncu malo naredili. “Mi pa smo vlada, ki dela ravno obratno. Ne obljubimo veliko, ampak tisto, kar obljubimo, potem tudi izpolnimo. Mislim, da smo si s tem pridobili v evropskih institucijah veliko kredibilnost,” meni premierka.

Vrh sicer v skladu s pričakovanji ni sprejel odmevnih odločitev o nobeni obravnavani temi - ne o bančni uniji, pri čemer s ključnimi odločitvami čaka na sestavo nove nemške vlade, ne o digitalnem gospodarstvu, ne o reševanju problema beguncev v Sredozemlju in ne o prisluškovalni aferi, ki je sicer na splošno zasenčila vse druge teme.

Nemčija in Francija sta izpostavili, da želita pogovore z ZDA za rešitev spora zaradi ameriškega prisluškovanja prenosnemu telefonu nemške kanclerke Angele Merkel in drugih primerov ameriškega vohunjenja v Evropi, v katerih želita do konca leta opredeliti nova čezatlantska vohunska pravila. Nista pa dosegli, da bi se pod to pobudo podpisali vsi voditelji članic.

Digitalna Evropa

Poleg tega so voditelji izrazili pretresenost zaradi tragedije z begunci pred italijanskim otokom Lampedusa, niso pa sprejeli nobenih odločitev o spremembah azilne politike. Slovenija je bila tako rekoč prva, ki je Italiji ponudila konkretno pomoč, za kar se mi je premier Enrico Letta tudi osebno zahvalil, je v povezavi s tem poudarila Bratuškova.

Voditelji so v sklepih še poudarili, da mora unija okrepiti svojo vlogo v digitalnem svetu in vložiti še več truda v razvoj digitalnega gospodarstva, saj je to ključno za rast in evropsko konkurenčnost. Slovenija je po premierkinih besedah v samem vrhu pri e-upravi, pri čemer je izpostavila projekt Simbioza, v okviru katerega mladi učijo starejše računalniškega opismenjevanja.

STA