Bratuškova: Odločb ne bo, dokler podatki o nepremičninah ne bodo urejeni

LJUBLJANA > Velika večina težav lastnikov nepremičnin, približno 80 odstotkov, se je nanašala na spreminjanje podatkov o prebivališču in osebni služnosti, da bi plačali davek po nižji stopnji, je v odgovoru na poslanska vprašanjaFranca Bogoviča(SLS), Jožeta Tanka (SDS) in Kristine Hočevar (DL) dejala Alenka Bratušek. Z izenačitvijo obdavčitve stanovanj glede na rezidenčnost pričakuje, da teh težav ne bo več, kar da dokazuje tudi manjši obisk v geodetskih pisarnah in upravnih enotah.

Zagotovila je, da davčne odločbe ne bodo izdane, dokler podatki v evidencah ne bodo v največji možni meri urejeni. Izrazila je upanje, da bodo podatki urejeni v zastavljenih rokih.

“Vse alternative so bistveno slabše”

“Naša naloga je, in to smo želeli s spremembami, ki jih je vlada v četrtek sprejela, narediti ljudem čim manj problemov in takšen zakon, da se ga bo dalo implementirati z letom 2014, ker je vse ostalo bistveno slabše za državo in za ljudi,” pravi premierka.

Državljanom, ki so imeli “sitnosti in delo” z urejanjem podatkov, se je opravičila. A dodala, da lahko le lastniki uredijo svoje podatke. Želi si, da bi ljudje stalno prebivališče zamenjali, ker res živijo na novem naslovu, ali da bi vpisali osebno služnost, ker morajo ta razmerja urediti, ne pa zaradi davka.

O morebitnem zamiku uvedbe davka pravi, da bi se podatke, ne glede na to, kdaj bi se davek uvajal, urejalo v zadnjem mesecu.

Glede vračanja stroškov, ki so jih imeli državljani s tem, ko so spreminjali podatke o prebivališču ali osebni služnosti, da bi imeli nižjo stopnjo davka, se je vprašala, kdo bo vrnil državljanom približno 20 milijonov evrov, kolikor je država doslej porabila za vzpostavitev tega davka, če projekt vržejo v koš.

“Obremenitev gospodarstva se zaradi davka ne bo povečala”

Prepričana je, da ta davek bolj pravično ureja področje obdavčitve nepremičnin, saj so občine zelo različno odmerjale nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, v več primerih pa je bilo to nadomestilo tudi ustavno sporno, kar da dokazujejo odločitve ustavnega sodišča, je dejala.

Obdavčitev gospodarstva s tega naslova se v povprečju ne bo povečala, je poudarila in dodala, da pa lahko pri nekaterih subjektih zaradi dosedanjih velikih razlik pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - stopnje so se po njenih besedah gibale od 0,001 do treh odstotkov - pride do precejšnjih razlik.

Glede višine davka pravi, da je Slovenija s štirimi dajatvami, ki jih je nadomestil davek na nepremičnine, pobrala 0,6 odstotka BDP, kar je precej pod povprečjem držav OECD, ki znaša 1,8 odstotka BDP, pod njim pa bo tudi po novem, saj naj bi delež znašal približno 1,1 odstotka BDP.

“Vsi scenariji brez davka so slabši”

Skupni prihodek z naslova davka na nepremičnine bi glede na informativne izračune znašal 407 milijonov evrov, kar pomeni, da je bila vlada pri oceni konservativna, kar je z vidika javnih financ pravilno, je dejala Bratuškova.

Znova je poudarila pomen tega davka za proračun in dejala, da bi bile alternative - med njimi krizni davek ali znižanje socialnih transferjev in pokojnin - slabše tako za državljane kot za državo.

“Trdno sem prepričana, da so vsi scenariji brez davka na nepremičnine slabši, in to slabši za ljudi in slabši za celotno državo. Tudi za gospodarstvo, če želite, ker se bo potrošnja spet začela zniževati,” je dejala premierka.

STA