Bratuškova: Slovenija ima številne prednosti

LJUBLJANA > Premierka Alenka Bratušek je uvodoma zanikala kritike nekaterih, da vlada v šestih mesecih ni naredila ničesar. Prepričana je, da se lahko pohvali z več dosežki.

Med njimi je navedla ukrepe za sanacijo bančnega sistema, pri čemer je ponovila, da je za prvi prenos slabih posojil na tako imenovano slabo banko vse pripravljeno in se obeta pred koncem leta. Omenila je tudi rebalans proračuna za letošnje leto in dogovor o rezih v javnem sektorju.

Časovnica za privatizacijo konec meseca

Povedala je, da je vlada uspela zagotoviti dodaten denar za gospodarstvo. Spomnila je na podpis pogodbe s SID banko, ki predstavlja podlago za oblikovanje posojilnega sklada v okviru SID banke. Posojilni sklad, namenjen malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo razvojni potencial, bo težak 500 milijonov evrov.

V času aktualne ministrske ekipe se je število brezposelnih znižalo za več kot 7000 na približno 116.000, okrepil se je tudi izvoz, ki je za Slovenijo posebej pomemben, je poudarila premierka.

Prenavlja se tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki bo po njenih besedah prinesel sistematične rešitve za korporativno prestrukturiranje in naj bi bil sprejet v prihodnjih mesecih. V teku je tudi privatizacija, pri čemer se točna časovnica še pripravlja in bo verjetno znana konec tega meseca, je dodala.

Za neposredne tuje naložbe

Po besedah Bratuškove se njena vlada od začetka mandata trudi z ukrepi za privabljanje vlagateljev in ustvarjanje novih delovnih mest. “Slovenija podpira tuje neposredne investicije,” je zatrdila.

Predsednico vlade zato veseli, da ima Slovenija več prednosti. Med njimi je omenila zdravo industrijsko osnovo, dobro razvito infrastrukturo ter izobražene in delovne ljudi. Poleg tega ima država strateško pozicijo, bogata je z naravnimi viri, kot sta les in voda ter ima potencial za zeleno energijo, je nanizala.

Direktor Evropske banki za obnovo in razvoj (EBRD) za srednjo in jugovzhodno Evropo Jean Marc Peterschmitt se je v razpravi, ki je sledila, strinjal, da ima Slovenija številne prednosti, ki so ji koristile tako v preteklosti kot ji lahko v prihodnosti.

Glede na to, da je neustrezen postopek prodaje državnega premoženja v državi pripeljal do nazadovanja produktivnosti in konkurenčnosti, bi morala Slovenija po njegovih besedah zdaj nujno izvesti privatizacijo in privabiti tuje vlagatelje. Pri tem bo morala skozi boleč proces prevrednotenja državnega premoženja, a to je cena, ki jo je treba plačati, je posvaril.

Mramor: makroekonomsko stanje v Sloveniji podobno kot v Evropi

Privatizacija ne predstavlja le priložnosti, da vlada pride do denarja, temveč se lahko s tem vzpostavi tudi močan signal, da prihaja do sprememb v lastništvu in do prestrukturiranja. Vse to pa lahko spodbudi gospodarsko rast, je poudaril predstavnik EBRD.

Dekan ljubljanske ekonomske fakultete in nekdanji finančni minister Dušan Mramor je prepričan, da makroekonomska slika vendarle ni tako črna, kot se zdi.

Spomnil je, da Slovenija v zadnjih letih beleži podobne makroekonomske rezultate kot Evropa. Inflacija je na ravni povprečja EU, javne finance prav tako. Javni dolg je nižji od povprečja EU, stanje na tekočem računu plačilne bilance je boljše, brezposelnost je pri povprečju EU, stroški dela pa padajo hitreje kot v EU.

Skladno s tem se je vprašal, kako to, da Slovenija velja za državo, ki nima dobrih makroekonomskih temeljev. Prepričan je, da je tako tudi zaradi nenehnega serviranja slabih informacij, kar negativno vpliva na zaupanje tujih vlagateljev.

Mramor je ocenil, da stabilizacije javnih financ ne bo mogoče doseči brez gospodarske rasti. Strinja se, da je treba izvesti sanacijo bank, a bi se bilo treba nato po njegovem mnenju osredotočiti na ukrepe za krepitev gospodarske aktivnosti. Ta je zdaj negativna, ker ni zaupanja domačih potrošnikov, zato se je treba v prihodnje izogniti ukrepom, ki bodo zavirali domačo zasebno porabo, je sklenil.

STA