Bratuškova gre v “vročo jesen” z dolgim seznamom nalog
Vlada mora do jeseni pripraviti nabor zahtevnih ukrepov. Po varčevalnih ukrepih naj bi prišli na vrsto tudi takšni, ki bodo spodbujali gospodarstvo. “Zavedam se, da nas čaka najprej vroče poletje in potem še vroča jesen,” je včeraj poudarila predsednica vlade Alenka Bratušek.
LJUBLJANA >Prvi prenos sredstev iz bank na Družbo za upravljanje terjatev bank (slabo banko) do konca septembra, krepitev stabilnosti bank, ustanovitev državnega holdinga s programom prodaje državnega premoženja, uravnoteženje javnih financ in zagon gospodarstva ter krepitev zaposlovanja, se glasi seznam prednostnih nalog vlade.
Na tem seznamu so še spremembe v davčni zakonodaji z morebitnimi novimi davki (na nepremičnine v milejši obliki, morda tudi krizni davek), izpeljava zavez iz fiskalnega pravila, družinska politika in še kaj.
Premierka po štirih mesecih na vladi javnost sicer prosi za še malce potrpljenja, da lahko v miru pripravi predloge, ki ne bodo že v fazi snovanja sprožili viharja po državi.
Hitenje za vsako ceno se ne obnese
Povsem ponesrečen primer hitenja je bil zakon o davku na nepremičnine. Na vladni spletni strani objavljeno besedilo predloga je kmete skoraj pognalo na ulice.
Kaj lahko Alenka Bratušek še opravi v vlogi predsednice vlade, je odvisno od Zorana Jankovića. Če bo kandidiral za predsednika stranke PS in zmagal, bo odstopila, sicer pa bi koalicija tako ali tako razpadla.
Poleg davka na nepremičnine vlada napoveduje na davčnem področju uspešnejše pobiranje davkov in preganjanje sive ekonomije (tudi z združitvijo carinske in davčne uprave). Popraviti namerava tudi novelo zakona o dohodnini, ki odpravlja avtomatično usklajevanje splošne davčne olajšave. Tako imenovani krizni davek pa za zdaj ni potreben, je pred kratkim zatrdila predsednica vlade.
Tako kot so Janši, gospodarstveniki tudi Bratuškovi očitajo, da so vsi ukrepi usmerjeni zgolj v varčevanje in dodatno pritiskanje na državljane, gospodarstvo pa brez podpore še naprej tone, novih delovnih mest zato ni in ni. Zato premierka do 10. avgusta pričakuje predloge delodajalcev za zagon gospodarske rasti.
1. avgusta je začel veljati zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva. Delodajalci, ki za nedoločen čas zaposlijo delavca, mlajšega od 30 let, bodo do konca leta 2014 za prvi dve leti oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti vlada sicer uvršča med prednostne naloge ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Delo bo skrbneje nadzorovano, na prste bodo stopili zaposlovalcem na črno, nov zakon o študentskem delu je v pripravi.
Posebej, ko gre za slabo banko in državni holding, se opozicija oglaša s pripombo, da zdajšnje početje vlade ni nič drugega kot nadaljevanje tistega, česar se je že sama uspešno lotila v prejšnji vlogi na oblasti. Alenka Bratušek se potem sprašuje, zakaj torej očitki, da dela slabo.
Kakorkoli - poskus izpeljave tako imenovanega pilotnega prenosa denarja iz NLB na slabo banko ni uspel, prvi prenos, tudi iz drugih bank, je zdaj načrtovan za 30. september. Za ta korak bo zeleno luč morala prižgati Evropska komisija. Vse skupaj bodo spremljali ukrepi za krepitev stabilnosti bank, pri čemer finančni minister Uroš Čufer omenja možnost vstopa zasebnega kapitala v slabo banko, podaljšanje njene življenjske dobe s pet na 15 let in obvezo slabe banke, da mora vsako leto prodati vsaj deset odstotkov premoženja.
Državno premoženje se bo selilo v državni holding, ki naj bi ga ustanovili jeseni. Njegova naloga bo prodati nestrateško premoženje. Tu pa je pričakovati, da se bodo lomila kopja, v ocenjevanje pomena srebrnine se ves čas vključujejo tudi stranke koalicije in mnenja bodo precej deljena.
Zelo nehvaležen posel bo projekt notranjega ministra in predsednika DL Gregorja Viranta, ki se loteva lokalne samouprave. Omenja namreč zmanjšanje števila občin na okoli sto. Tako vroče vprašanje je za vsak primer odloženo na konec leta 2014.
Še bolj se Alenka Bratušek mora bati Karla Erjavca, ki grozi, da bo v primeru zniževanja pokojnin njegova stranka Desus odšla iz koalicije. Premierka pojasnjuje, da znižanja pokojnin za zdaj še ne bo in da enako velja za plače v javnem sektorju.
Veliko je v Jankovićevih rokah
Kaj lahko Alenka Bratušek še opravi v vlogi predsednice vlade, pa je odvisno od Zorana Jankovića. Če bo kandidiral za predsednika stranke PS in zmagal, bo odstopila, sicer pa bi koalicija tako ali tako razpadla. Janković je glede svoje odločitve do jesenskega kongresa stranke še skrivnosten, Bratuškova pa upa, da se bo odločil v dobro države.
DAVORIN KORON