Bratuškova ostala še brez drugega ministra
Zdravstveni minister Tomaž Gantar je včeraj premierki Alenki Bratušek sporočil, da nepreklicno odstopa. Nanizal je več vzrokov, ki ga hromijo pri delu. Že pred slabega pol leta je odstop napovedal - če mu ne bo uspelo izpeljati nujnih sprememb za zagotovitev vsem dostopnega, uspešnega in finančno vzdržnega zdravstvenega sistema. Ker se zatika že pri uvajanju sistemskih sprememb in nastajajo dodatne ovire že v koaliciji, zdravstveni stroki, pri sindikatih in civilnih združenjih - se nujne spremembe odmikajo in sadov dela ni.
LJUBLJANA > Minister Tomaž Gantar v odstopni izjavi poudarja, da so spremembe v zdravstvenem sistemu nujne, pogledi nanje pa tako raznoliki, da niti načelno poenotenje vseh, ki o tem odločajo, ni možno.
Različni pogledi in tudi interesi
Zagovarja uspešen, še vedno dostopen, kakovosten in finančno vzdržen zdravstveni sistem, ki so mu bili naklonjeni že njegovi predhodniki, a jim tega ni uspelo izpeljati s pomočjo nove zakonodaje.
Predsednik zdravniške zbornice (ZZ) Andrej Možina meni, da Gantarjev odstop ni presenečenje, saj je bil pri delu in v svojih prizadevanjih vse bolj osamljen. Ravnal je častno. Razmere pa so iz dneva v dan slabše in zaskrbljujoče, vlada in njeni resorji pa zdravstvu namenjajo premalo pozornosti. Ne zavedajo se posledic vse bolj obubožanega zdravstva. Možino skrbi, da bodo nastale usodne in nepopravljive razmere.
Reforme, ki bi odpravila desetletja nakopičene težave, čez noč ni mogoče izpeljati. Gantar pa prst uperja tudi v tako imenovane poznavalce zdravstva, “ki v imenu javnega zdravja zavirajo kakršno koli učinkovito spremembo. ... verjetno že vedo zakaj”.
Kritičen je do sedanje koalicije: “Pogledi na sodobno, razvitim državam primerljivo ureditev zdravstva so preveč različni, da bi takšno zakonodajo lahko sprejeli.”
Zakon o zdravstveni dejavnosti ni prinesel dovolj učinkovitih sprememb. Nujna je prenova zakonodaje, ki bi omogočila “avtonomijo in opredelila odgovornost za vodenje javnih zavodov”. Ti bi bili še naprej državni, a bi jih vodili za to usposobljeni strokovnjaki “z jasno opredeljeno odgovornostjo in ločitvijo med upravljanjem in nadzorom. To še zdaleč ni privatizacija”. Temelj pa mora biti prenova starega zakona o javnih zavodih.
Javni uslužbenci in koncesionarji
Po Gantarjevi oceni je domala nepremostljiva ovira slab, nestimulativen plačni sistem, ki ga določa novi zakon o javnih uslužbencih. Ne glede na to, koliko in kako dela, je vsak javni uslužbenec enako plačan. Neskladje bi odpravil ukrep v sklopu reforme - “izstop zdravstvenih delavcev iz sistema javnih uslužbencev”. To pa je po njegovo že nepremostljiva ovira.
Poudarja, da je zagovornik javnega zdravstva, vendar morajo imeti v njem enakopravno mesto in vlogo tudi koncesionarji. Slednji dobijo plačano le toliko, kot zares naredijo. Žal pa bi, tako Gantar, mnogi politiki (zlasti v SD), sindikati, številna civilna gibanja koncesionarje najraje izrinili iz zdravstva, čeprav so z njimi bolniki povečini zelo zadovoljni.
Mi pa kar po svoje
Gospodarska in finančna kriza pustoši v EU in v zdravstvu. Težave zaradi starajočega se in vse bolj bolnega prebivalstva so podobne. Vendar pa smo mi dočakali krizo povsem nepripravljeni. Že v preteklosti vlaganje v zdravstvo ni sledilo tedanji rasti BDP. Varčevanje in krčenje denarja je vplivalo na znižanje cen zdravstvenih storitev, posledica je več kot 300 milijonov evrov manj zdravstvenega denarja. Tudi zato je v zdravstvu vse manj zaposlenih (Slovenija ima v primerjavi s povprečjem EU tega kadra 25 odstotkov manj). “Omejevanje zaposlenih je dolgoročno škodljivo,” svari Gantar.
Pregon korupcije v vladi vsakdo po svoje razume. Le z razreševanjem finančnih zagat ji ne bomo kos. ”Te pa vse bolj ogrožajo nemoteno delovanje zdravstva. Marsikatera moja težava izvira iz omejevanja močnega gradbenega lobija v zdravstvu,” dodaja minister.
Denarna telovadba
Že sprejemanje interventnega zakona so spremljale težave, “postalo je jasno, da praktično nimam možnosti z reformo zagotoviti dodatnih sredstev”.
Kot primer omenja nesmisel glede zagotavljanja in odvzemanja denarja: “Če smo z interventnim zakonom zagotovili dodatnih 35 milijonov evrov, smo obenem zdravstvu odvzeli najmanj 20 milijonov z dvigom DDV, vsaj pet milijonov z nepremičninskim davkom. 34 milijonov bo izgubila zdravstvena blagajna (ali izvajalci) v letu 2014 zaradi med ministrom Virantom in sindikati dogovorjene poravnave. Če se bo tako nadaljevalo, me zares skrbi, kje se bodo naši državljani v bodoče zdravili.”
JASNA ARKO