Bratuškova ostra, rektorji pa zgroženi
Rektorji slovenskih univerz in šolski minister Jernej Pikalo vztrajajo, da jim mora vlada v celoti vrniti denar, ki jim ga je poskušala vzeti pred dobrim tednom dni. Nazaj hočejo še tistih sedem milijonov, ki so za zdaj ostali “zaseženi” za potrebe subvencioniranja prevozov in železnice. Predsednica vlade v odstopu Alenka Bratušek je ostra, da gre za nedostojno manipuliranje z dejstvi.
KOPER > Zaradi težav s subvencioniranjem javnega prevoza in sanacijo železnic je vlada šolskemu ministrstvu vzela kar 80 milijonov evrov, po protestu šolnikov pa je 70 milijonov vrnila. Kljub temu šolskemu ministrstvu zdaj manjka deset milijonov, od tega sedem milijonov iz postavke visokega šolstva. Po nekaterih ocenah to pomeni, da bi morali za tretjino nižati plače profesorjev ali pa odpustiti kar 225 zaposlenih v visokem šolstvu. Prizadeti naj bi bili predvsem študentje. Minister Jernej Pikalo in rektorji so zato trdno odločeni, da morajo dobiti nazaj tudi ta denar.
Oba primorska rektorja ogorčena
Rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik opozarja, da univerze nikakor ne smejo pristati na takšno ravnanje. “To je od vlade povsem neresno in gre za nedopustno mešetarjenje z denarjem. Gre za vsebinski rez, saj bodo s tem najbolj prizadeti študentje. Visokošolski sektor je že sicer izredno okleščen in če želi ta država res pomagati mladim, kaj takega ne smemo in ne moremo dopustiti,” pravi Zavrtanik. Po njegovem mnenju tako prekladanje denarja kliče po rebalansu, ki pa ga vlada v odhajanju ne more izvesti, poleg tega za kaj takšnega ni dobila soglasja. “Kako bomo ukrepali, da nam ta denar dajo, se bomo v petek dogovorili na rektorski konferenci. Nočem niti razmišljati o tem, da tega denarja ne bi dobili. Če ne drugače, ga bomo dobili po sodni poti. Ne morem verjeti, da brez ustreznih pojasnil ponovno režejo pri visokem šolstvu. Potem je najbolje, da ukinemo šole. Bolje, da šol nimamo, kot da imamo slabe šole s slabimi programi,” je jezen Zavrtanik.
Rektor Univerze na Primorskem (UP) Dragan Marušič pojasnjuje, da UP že tako primanjkujeta dva milijona evrov, ker financiranje po uredbi ne upošteva števila študentov, kot bi moralo in kot to določa zakon. Dodatno zmanjšanje sredstev in dejstvo, da so se letos odhodki glede na lansko leto povečali zaradi odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij in sproščenih napredovanj, bi se odhodki UP povečali za skoraj 1,1 milijona evrov. To pomeni, da bi pred koncem letošnjega leta UP porabila vse svoje rezerve, ki jih ima iz neproračunskih virov. “Vlada nas s tem spravlja v res nemogoč položaj. Sili nas, da najdemo rešitev za nerešljivo enačbo. Na levi strani enačbe imamo povečanje zakonsko predpisanih odhodkov, na desni pa zmanjšanje prihodkov. Ni ga človeka na svetu, ki bi zmogel rešiti tako vrsto enačbe,” je matematično slikovit Marušič, ki je napovedal tudi, da bo zaradi zadnjega ukrepa vlade primorska univerza konec leta najbrž pričakala v rdečih številkah.
Bratuškova kritična
“Odmevna novinarska konferenca ministra Pikala in rektorjev univerz je nedostojno manipuliranje z dejstvi, v kateri so, žal, sodelovali tudi rektorji, ki bi morali braniti ugled svojih institucij in se ne pustiti zlorabljati v predvolilne namene,” pravi Bratuškova. In našteva: “Minister Pikalo kot član vlade v vsem času reševanja subvencioniranih prevozov dijakov in študentov ni predlagal nobene druge alternative, kje in koliko sredstev bi lahko vzeli, ampak si je v času reševanja problematike vzel dopust. Rektor Univerze na Primorskem dr. Marušič zamolči številne očitke v javnosti o finančnem izčrpavanju univerze v času njegovega mandata. Rektor Univerze v Ljubljani gospod Svetlik, sicer strankarski kolega ministra Pikala, na novinarski konferenci ne razkrije, da ima univerza oziroma njene članice, ki jo vodi, v vrednostnih papirjih naložb na zadnji dan lanskega leta v višini več milijonov evrov, ki razvoju znanosti zagotovo tam ne prinašajo dodane vrednosti.”
Po navedbah Bratuškove bi rektorji in minister veliko naredili tudi, če bi se namesto na novinarski konferenci srečali na sestanku, kjer bi našli ukrepe proti fiktivnim vpisom, ki so za izobraževalni sistem veliko finančno breme - po ugotovitvah računskega sodišča kar 50 milijonov evrov.
“Če bi se samo v teh nekaj primerih rektorji obnašali bolj gospodarno, bi lahko dijakom in študentom subvencionirali prevoz in jim s tem sploh ne bi bilo treba obremenjevati javnosti,” je še prepričana Bratuškova. Po njenih besedah sedem milijonov evrov predstavlja le 0,4 odstotka izobraževalnega proračuna in zaradi tega rektorji ne morejo napovedovati zlom slovenske znanosti.
TATJANA TANACKOVIČ
