“Brez delujočega novinarstva ni delujoče demokracije”

LJUBLJANA > Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je 9. julija še napovedala, da bosta februarska poziva zadržana do rebalansa državnega proračuna, s sklepoma, izdanima 20. julija, pa ju je dokončno ustavila. Kot je navedla v obrazložitvi, je odločitev sprejela zaradi spremenjenih finančnih razmer.

Na poziv za sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest pri izdajateljih nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih ter digitalnih medijev je sicer prispelo 13 vlog. Za ukrep je bilo predvidenih po dva milijona evrov letos in prihodnje leto, posamezni tiskani medij pa bi lahko prejel pomoč za največ tri nove zaposlitve, digitalni medij za največ dve. Na poziv za sofinanciranje sklepanja letnih digitalnih naročnin je prispelo šest vlog. Ker ministrstvo prijaviteljem še ni izdalo odločb, je lahko po zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo postopek ustavilo, kar je tudi storilo.

Ustavitev pozivov otežuje delo

Primorske novice so se prijavile na oba poziva. Kot je pojasnil direktor družbe Anže Potecin, so aprila zaposlili dve novinarki, tretjo osebo, ki bi pokrivala območje srednje Primorske, pa še izbirajo. Postopek zaposlovanja so po odločitvi ministrstva ustavili, čeprav bi dodatnega novinarja nujno potrebovali. Brez subvencije bo težko zagotavljati tudi plači že zaposlenih novinark, je še pojasnil.

Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik meni, da ustavitev pozivov ni presenetljiva, temveč sledi odnosu nove oblasti do medijev, ki še ohranjajo profesionalne redakcije. Državni ukrepi bi morali po njegovih besedah pomagati medijski panogi, ki se tudi v Sloveniji spoprijema z globoko krizo, nastalo vrzel pa vse bolj zapolnjujejo ustvarjalci vsebin, ki ne dosegajo novinarskih standardov. Opozoril je še, da so številne evropske države že uvedle sistemske oblike pomoči, saj kakovostno in profesionalno novinarstvo razumejo kot pomemben javni interes.

Na pomoč je računal tudi tednik Družina, kjer so v zadnjih treh letih ostali brez sredstev na razpisih za sofinanciranje medijske dejavnosti. Zaradi tega so morali prekiniti sodelovanje z nekaterimi honorarnimi sodelavci in zmanjšati število podpornih delovnih mest. “Pomoč bi nam vsaj delno omilila izpad pomoči v preteklih treh letih in pomagala ohranjati široko vsebinsko zasnovo Družine,” je pojasnil odgovorni urednik Boštjan Debevec.

Opozorila pred odpuščanji

Včeraj sta se na odločitev odzvala Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije. Opozorila sta, da bo ustavitev pozivov neposredno vplivala na zaposlitve, možna odpuščanja in dodatno obremenjenost preostalih zaposlenih v uredništvih.

Poziv za sofinanciranje novinarskih plač je namreč bil eden od ukrepov pomoči medijem, uvedenih z novim zakonom o medijih, ki je bil sprejet v mandatu prejšnje vlade. Novinarski organizaciji sta med pripravo zakona opozarjali tudi na pomanjkljivosti ukrepa in nerazumne pogoje za pridobitev sredstev. “Kljub temu pa smo si za finančno pomoč prizadevali, saj bi bil to korak v smeri ustvarjanja boljših pogojev za novinarsko delo, še posebej v uredništvih, ki si nove zaposlitve brez tovrstne pomoči težko privoščijo,” so sporočili iz Sindikata in Društva novinarjev Slovenije.

Predstavniki novinarjev so kritični tudi do prejšnje vlade, ki kljub napovedanim spremembam na področju medijev prijaviteljem ni pravočasno izdala odločb oziroma sklenila pogodb. Ustavitev financiranja skupaj z izjavami političnih predstavnikov proti medijem in napovedjo ukinitve prispevka za javno radiotelevizijo kaže, da država ne ustvarja pogojev, v katerih bi se novinarstvo lahko razvijalo, so še prepričani.

Negotovost tudi v nekomercialnih medijih

Na sredstva je računal tudi spletni medij Oštro. “Ravno kakovostno, ustrezno finančno podprto novinarstvo je ključen del demokratičnega nadzora nad oblastnimi posegi v medije, kulturno sfero in državni proračun,” je opozoril namestnik odgovorne urednice Uroš Škerl Kramberger.

Na Radiu Študent, ki sicer ne zaposluje novinarjev, medtem opozarjajo še na negotovost pri izplačevanju sredstev za projekte, ki so bili na drugih razpisih že izbrani in odobreni. Morebitno zmanjšanje sredstev ali zadržanje izplačil bi lahko že v prihodnjih mesecih ogrozilo honorarje novinarjev in drugih sodelavcev. “To konkretno pomeni, da brez teh sredstev ne bomo mogli izvajati programa v obsegu, kot smo ga prijavili na razpisu,” je dejala direktorica radia Sara Kogej.

Sindikat in društvo novinarjev sta državo pozvala, naj začete projekte izpelje do konca in novinarstvu zagotovi pogoje za razvoj. “Brez delujočega novinarstva ni delujoče demokracije,” so ob tem poudarili v obeh organizacijah.