Brglez bo ostal predsednik DZ
Predstavitev stališč poslanskih skupin o zahtevi SDS za razrešitev predsednika DZ Milana Brgleza je pokazala, da bo slednji ostal predsednik DZ.
LJUBLJANA > Nasprotovanje razrešitvi so namreč napovedali v strankah koalicije in ZaAB, kar je dovolj, da bo Milan Brglez obdržal položaj. V NSi glasovnic ne bodo prevzeli, v ZL pa bo vsak poslanec glasoval po lastni vesti.
V predstavitvi stališč so poslanske skupine, ki nasprotujejo Brglezovi razrešitvi, večinoma izražale stališče, da je današnja razprava nepotrebna in da bi se moral DZ ukvarjati s pomembnejšimi temami. Na drugi strani so v poslanski skupini SDS poudarili, da Brglez opravlja preveč pomembno funkcijo, da bi si lahko privoščil izjave, kot jih je dal v intervjuju za tednik Mladina.
Simona Kustec Lipicer je v imenu poslanske skupine SMC, stranke iz katere prihaja tudi Brglez, povedala, da zahtevo za današnjo razpravo razumejo kot nepotreben odmik pozornosti od tega, kar danes v državi potrebujemo, to je predvsem dobronamerno in argumentirano vsebinsko razpravo.
Napovedala je, da se bodo v stranki zoperstavili vzorcem političnega delovanja, ki odvračajo pozornost od reševanja temeljnih problemov države ter vodijo “v poglabljanje konfliktov, nemirov in nestrpnosti”.
Tudi po prepričanju Matjaža Hana (SD) se DZ danes ukvarja s temo, ki v ničemer ne pripomore k izboljšanju položaja ljudi, hkrati pa družbo samo deli.
Institut razrešitve predsednika DZ bi moral biti po oceni Hana in SD “resna zadeva”, ki bi morala biti strokovno podkrepljena in podprta z dokazi. “A temu ni tako,” je ocenil. Opozoril je, da je to v zadnjih letih že tretja pobuda za razrešitev predsednika DZ s strani istih predlagateljev, kar da smo kaže na njihov odnos do funkcije predsednika DZ.
V ZaAB po besedah Janija Mödernoderferja ocenjujejo, da je DZ danes talec “iztrganih kontekstov in potvarjanj” SDS. To, kar naj bi Brglez izjavil narobe, vedo namreč le v enem laboratoriju, to je laboratoriju SDS, je dejal.
Današnjo razpravo zato poslanec doživlja kot dan destruktivnosti največje opozicijske stranke ter se sprašuje, kam to pelje: “Danes se bom zopet zvečer ulegel in ugotovil, da nisem naredil nič za Slovenijo, ker nisem imel možnosti, ker se ukvarjam s stvarmi, ki niso pozitivne.”
Nasprotno pa ocenjuje Anja Bah Žibert (SDS). “Zavrženo je razmišljanje tistih, ki menijo, da nekatere teme nimajo mesta v parlamentu in da je zanje škoda vsakega časa in energije ... Nenazadnje bo današnja razprava močno sporočilo državljankam in državljanom, kakšen je naš odnos do vrednostnega središča našega naroda in kakšen je naš odnos do države,” je dejala.
Tudi zato je determiniranje današnje razprave z izrazi, kot so “drugorazredna” ali celo “nepotrebna”, zanjo nazadnjaško “in kaže na nezrelost demokratičnega razmišljanja tistega”, ki jih izreka.
Ljudmila Novak (NSi) predsedniku DZ sicer verjame, da je res mislil tako, kot je pojasnil, kljub temu pa po njenem “mogoče ne bi bilo narobe”, če bi podal “kakšno opravičilo”.
Napovedala je tudi, da bo kmalu obiskala poslanske skupine in jih prosila za podporo zakonu za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev. Takrat bo imel Brglez po njenih besedah tudi priložnost, da pokaže, da je s svojimi izjavami res mislil dobronamerno.
V Desus po besedah Franca Jurše ocenjujejo, da so očitki na račun Brgleza “neutemeljeni, izkrivljeni, zavajajoči in neresnični”. Prepričani so tudi, da se je Brglez v času od potrditve za predsednika DZ naprej izkazal za “zaupanja vrednega človeka in nepristranskega vodjo DZ”.
SDS je Jurša tudi poočital, da so zahteve za razrešitev najvišjih funkcionarjev postale njeno stalno orodje, “ki ga s pridom zlorabljajo za diskreditiranje drugače mislečih”.
Tudi Franc Trček (ZL) je ocenil, da se DZ v teh nekaj mesecih, kar deluje, preveč ukvarja z nepomembnimi temami. Zato je napovedal, da stranka v razpravi ne bo sodelovala, pri glasovanju pa se bo vsak njihov poslanec odločal po svoji vesti.
STA