Brglez pripravo zakonodaje za udejanjanje arbitražne razsodbe napoveduje za jesen

Slovenija
, posodobljeno:

Predsednik DZ Milan Brglez je pripravo zakonodajnih okvirjev za udejanjanje arbitražne razsodbe danes napovedal za jesen, saj “je treba hiteti počasi”. V ospredju bo priprava pravnih temeljev za urejanje položaja ljudi, ki so ostali na Hrvaškem, je povedal Brglez, sicer pa vnovič poudaril zmago mednarodnega prava ter dokončno določitev meje.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez pripravo zakonodaje za udejanjanje arbitražne razsodbe napoveduje za 
jesen.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez pripravo zakonodaje za udejanjanje arbitražne razsodbe napoveduje za jesen.STA

LJUBLJANA > Slovenija in Hrvaška se lahko od tod naprej pogovarjata le o implementaciji razsodbe, je na današnji novinarski konferenci poudaril Milan Brglez. Pojasnil je, da državi lahko sicer to modificirata s sporazumom, a s tem ne bosta zanikali obstoja arbitražnega sporazuma.

Brglez ne izključuje možnosti, da bi na ta način vsaj glede nekaterih zadev mejo med državama lahko naredili bolj življenjsko.

Brglez verjame, da je slovenska politika enotna pri stališču, da nas arbitražna sodba zavezuje in moramo storiti vse za to, da jo udejanjimo “kot zrela država, ki se zaveda pomena mednarodnega in evropskega prava”.

Po njegovem mnenju se je treba pri implementaciji razsodbe tudi zavedati, da ne bo šlo za enostransko dejanje Slovenije, če bo to izvajanje same sodbe. Sicer pa v tej luči, da Hrvaška razsodbe ne priznava, ne želi govoriti o morebitni prisili kogarkoli k udejanjanju razsodbe, saj se to na dolgi rok v sosedskih odnosih ne more dobro iziti.

Poudaril je pomen začetka dialoga med državama in tudi pomoč Evropske komisije. Prepričan je, da bi “morali v tem času izvajati čim manj pritiska” ter pustiti mednarodnemu pravu, da opravi svoje. Prav tako je treba po mnenju Brgleza “treba dati tudi določen čas in pristati na to, da se zadeva brez eksplicitnega priznanja začenja udejanjati”.

Predsednik DZ je kot zelo pomembno označil sporočilo Evropske komisije, da morata državi razsodbo udejanjiti, ter tudi njeno pripravljenost, da pri tem pomaga.

Arbitražno sodišče je po ocenah Brgleza odgovorilo na vse točke, o katerih je govora v arbitražnem sporazumu, in je tako “v celoti izpolnilo nalogo v skladu z mednarodnim pravom in pravičnostjo”. Po njegovem mnenju tudi beseda “stik” iz sporazuma sovpada s terminom “ozemeljski stik iz politično spornih sklepov DZ, obe pa z območjem stika, kot ga je opredelila sodba arbitražnega sodišča”.

Predsednik DZ ocenjuje, da je rešitev arbitražnega sodišča glede stika inovativna, “zato pa ni nič manj realna in dobra ter ščiti vitalne interese Slovenije”. Prepričan je, da smo simbolno dobili tudi mednarodno priznanje, da smo pomorska država, kar izhaja iz dejstva, da imamo svojo obalo.

Brglez ugotavlja, da bi znotraj zgolj mednarodnega prava, če bi pristali na meddržavnem sodišču, dobili veliko manj kot z arbitražno sodbo.

Pripravo zakonodajnih okvirjev za udejanjanje razsodbe je napovedal za jesen. Glede zakonov se je po njegovih besedah treba nujno strokovno uskladiti in doseči čim širši politični dogovor. Nadaljevanje seje odbora DZ za zunanjo politiko glede arbitraže Brglez pričakuje po julijski redni seji DZ.

Ni pa predsednik DZ danes konkretno odgovoril na vprašanje, kdaj lahko slovenska policija začne izvajati jurisdikcijo v Piranskem zalivu. Po njegovih besedah se pri tem kot vedno združujeta pravni in politični trenutek.

STA