Brglez sprejel predstavnike slovenske manjšine v Italiji

LJUBLJANA > Milan Brglez je na pogovorih s predstavniki slovenske manjšine v Italiji sprejel predsednika Slovensko kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudija Pavšiča, predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO) Valterja Bandlja ter Luigio Negro, Dorico Kresević, Martina Lissiacha, Riccarda Ruttarja in Iva Corvo.

Predstavniki manjšine so opozorili na pomen krepitve odnosov med Slovenijo in Italijo, ki je pripomogla tudi k izboljšanju položaja slovenske manjšine v Italiji. Kot je dejal Pavšič, “ni dovolj, da imamo ustrezne zakone, pomembno je, da obstaja pozitivno vzdušje, na osnovi katerega se zakoni uresničujejo”.

Brlgez za razmislek o tem, kakšna je onkraj logike financiranja naša skupna vloga v bogastvu tega posebnega prostora

Poudaril je, da je potrebno nadaljevati s sodelovanjem in povezovanjem v evropskem duhu in ustvariti novo kakovost odnosov med Slovenci z obeh strani meje, še posebej med mladimi. Opozoril je, da imajo Slovenci, ki živijo v obmejnem območju, premalo stikov drug z drugim in da med njimi manjka zavesti o tem, da živijo v skupnem jezikovnem in kulturnem prostoru.

Zavzel se je za premislek, “kakšna je onkraj logike financiranja naša skupna vloga v bogastvu tega posebnega prostora”.

Riccardo Ruttar je med drugim izpostavil problem samega obstoja slovenske skupnosti v Benečiji, saj se prebivalstvo stara, mladi pa se množično izseljujejo iz gorskih predelov. S podobnimi razmerami se srečuje tudi slovenska manjšina v Reziji, pri čemer je Luigia Negro izpostavila nekaj pozitivnih premikov, kot so obnova dvojezične šole v Špetru s finančnimi sredstvi Italije, uspešno pridobivanje sredstev za projekte iz evropskih skladov in razvoj kulturnega turizma, h kateremu bo še pripomogla ureditev Rezijanske hiše v Stolbici.

V Reziji turisti iz Slovenije

Kot je še dejala, v Reziji beležijo velik obisk turistov iz Slovenije, kar je svojevrsten način za učenje slovenskega jezika; predstavniki slovenske manjšine namreč opažajo, da kakovost znanja slovenščine med pripadniki narodne skupnosti pada, čeprav se vpis v dvojezične šole povečuje.

Sogovorniki so kot morebiten negativen korak za manjšino ocenili predvideno reformo lokalnih uprav v avtonomni deželi Furlaniji Julijski Krajini, ki manjšim občinam, kamor sodi večina občin s slovenskim prebivalstvom, nalaga, da se povežejo v medobčinske unije. Prav tako so opozorili na poskuse nekaterih županov, da bi preprečili povezavo narečij, ki jih govorijo Slovenci v Reziji in Benečiji, s slovenščino.

Zavzeli so se, da bi se v italijanskem zakonu o medijih sistemsko uredilo financiranje slovenskega časopisa Primorski dnevnik, ki letos obeležuje 70. obletnico delovanja, ter izpostavili tudi pomen prisotnosti predstavnikov slovenskih oblasti na območju, kjer prihaja do problemov, za njihovo ureditev.

Predsednik državnega zbora je izrazil veselje, da manjšina v Italiji deluje tako koherentno ter izrazil nadaljnjo trdno podporo Slovenije pri zaščiti manjšine. Poudaril je, da je vsaka narodna skupnost v zamejstvu specifična in da jo mora matična država v tem tudi podpirati, in sicer na način, kot to želi posamezna skupnost, ne pa pričakovati, da se bo manjšina podrejala pričakovanjem matične države.

Brglez je tudi izrazil mnenje, da bo ob reformi lokalnih uprav v Italiji potrebno najti alternativne oblike organiziranja manjšine, ter dejal, da je za korist manjšine ključno vzdrževanje dialoga na vseh ravneh, so še sporočili iz DZ.

STA