Brisanje računov bo poslej drago stalo
Od začetka julija naj goljufanje države z brisanjem in spreminjanjem računov ne bi bilo več tako preprosto, kot je zdaj. Vsi davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, bodo morali uporabljati programsko opremo, ki ne omogoča naknadnega spreminjanje računov. Če jih bodo inšpektorji odkrili pri kršitvah, se jim obetajo visoke kazni.
LJUBLJANA > Naprave, ki jih bodo morali od prvega julija za izdajanje računov uporabljati vsi, ki poslujejo z gotovino, ne bodo smele omogočati naknadnega spreminjanja računov na način, da izvirnik ne bo več viden. Kogar bodo davčni inšpektorji zalotili, da kljub temu briše račune, bo moral plačati visoko kazen.
Zavezanci utajijo polovico prometa
Gostinci, trgovci, frizerji in drugi, ki poslujejo z gotovino, računov že zdaj ne bi smeli poneverjati, a se je tudi zaradi premilih kazni (za poslovne subjekte so te znašale do 2000 evrov) manira brisanja in spreminjanja računov razplamtela do te mere, da jo lahko imenujemo že ustaljena praksa. Na davčni upravi (Durs) ocenjujejo, da trgovci, gostinci in drugi, ki jim plačujemo z gotovino, z brisanjem ali prirejanjem računov v povprečju prikrijejo polovico, v nekaterih skrajnih primerih, ki so jih razkrili davčni inšpektorji, pa celo 80 odstotkov prometa.
Postopek poneverjanja računov gre takole: čeprav ste za kavo, rogljiček in sok v lokalu vzeli račun, lahko gostinec s posebnimi računalniškimi programi s svojega izvoda računa naknadno zbriše, denimo, rogljiček, tako zniža vrednost vašega zapitka in se izogne plačilu davka. Če računa niste vzeli s seboj, lahko brez strahu, da bi ga kdo odkril, zbriše vse, kar ste kupili.
Kazni v višini utajenega davka
Po novem naj bi vsem, ki se poslužujejo poneverb, strah v kosti vlile visoke kazni. Zagrožena kazen za posameznike je od 3000 do 10.000 evrov, za male podjetnike od 20.000 do 70.000 evrov, za pravne osebe pa od 50.000 do 250.000 evrov.
“Globe so primerljive z višino utajenega davka,” pojasnjuje višji davčni inšpektor Sebastijan Prepadnik. Kazen za zavezance, ki zaposlujejo veliko ljudi in naj bi imeli več prometa, bo tako višja kot za manjše zavezance. Višja bo tudi, če bodo nekoga ujeli pri ponavljanju kršitev, pojasnjuje. Kaznovan ne bo le zavezanec za plačilo davka, ampak tudi razvijalec programske opreme, ki omogoča naknadno popravljanje računov.
Pošljite račun
Na Dursu bodo prva dva tedna julija zavezance le seznanjali in opozarjali, v drugi polovici meseca pa se bodo začeli inšpekcijski nadzori nad 2400 zavezanci. Prve učinke strožjih kazni naj bi ocenili septembra.
Do takrat pa pozivajo državljane, naj na številko Dursa pošljejo MMS sporočila s fotografijami računov. Davčni inšpektorji bodo šli s temi računi do zavezancev, ki poslujejo z gotovino, in zahtevali duplikat računov. Če se račun, ki ga hrani davčni zavezanec, ne bo ujemal s tistim, ki ga je dobila stranka, bodo imeli dokaz, da je naknadno prišlo do poneverbe.
To niso davčne blagajne
Na davčni upravi pričakujejo, da bo nov sistem strožjega nadzora in višjih kazni dosegel želene učinke, čeprav še ne izdajo, koliko davčnih prilivov si obetajo. Na Hrvaškem, kjer so uvedli davčne blagajne, so samo gostinci marca prijavili za 38 odstotkov več prometa, vendar pa strožjih zahtev pri programski opremi v Sloveniji ne gre enačiti z davčnimi blagajnami.
Davčne blagajne bi pomenile dodatno beleženje vsega prometa na napravah ali strežnikih, do katerih bi imel dostop le davčni inšpektor. Pravzaprav bi šele davčne blagajne, o katerih je že razmišljala Pahorjeva vlada, omogočile popoln nadzor nad izdanimi računi. Pri nas so in bodo tudi po novem davčni inšpektorji odvisni le od računov, ki jih bodo zbirali sami ali jim jih bodo poslali kupci.
“Ta rešitev je tehnično manj zahtevna od uvedb davčnih blagajn, za zavezance pa predstavlja manjši strošek,” poudarja v. d. generalne direktorice Dursa Jana Ahčin. Zahteva po programih, ki ne omogočajo poneverb, je tudi cenejša, če se ne bo izkazala za učinkovito, pa bo treba razmišljati še o davčnih blagajnah. Sicer pa davčna kultura ni nekaj, kar lahko vzpostavi zgolj država sama s sistemi nadzora. Svoje morajo prispevati tudi državljani, pravi Ahčinova: “Če boste dosledno zahtevali vse račune, boste naredili prvi korak.”JANA KREBELJ