Bruselj: Slovenski proračun skladen s pravili, poziv k ukrepanju
Osnutek proračunskega načrta Slovenije je pretežno skladen z evropskimi proračunskimi pravili, a država mora sedaj izvesti načrtovane ukrepe, da bo v prihodnjem letu dejansko odpravila presežni primanjkljaj, je ocenila Evropska komisija. Ob tem je opozorila, da je napredek pri izvajanju strukturnih fiskalnih ukrepov omejen, in pozvala k pospešitvi.
BRUSELJ > Slovenski proračunski načrt sicer predvideva pravočasno odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, a priporočen strukturni fiskalni napor po pričakovanjih ne bo izpolnjen, ugotavlja komisija in slovenske oblasti poziva k doslednemu izvajanju ukrepov.
Ob tem komisija v današnjih dokumentih opozarja, da je napredek Slovenije pri izvajanju strukturnega dela fiskalnih priporočil v sklopu evropskega semestra omejen, in slovenske oblasti poziva k pospešitvi uresničevanja teh priporočil.
Po neuradnih informacijah so ključni zakon o izvajanju fiskalnega pravila za zagotovitev uravnoteženega proračuna, celovit pregled javnih izdatkov za zagotovitev proračunskih prihrankov v letu 2015 in pozneje, dolgoročno pa tudi pokojninska in zdravstvena reforma.
V sklopu načrtovanih ukrepov za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja v prihodnjem letu je tudi znižanje izdatkov za plače v javnem sektorju, zato se predvideva, da bo ta ukrep izveden, še poudarjajo v Bruslju.
Kratek povzetek splošne bruseljske ocene ukrepanja Slovenije na fiskalnem področju je, da komisija pozdravlja dosedanji napredek ter poziva k doslednemu izvajanju načrtovanih in priporočenih ukrepov, na nekaterih področjih pa k pospešitvi izvajanja.
Ob tem v Bruslju opozarjajo na nevarnost, da bi nepredvideni enkratni izdatki ogrozili prizadevanja za odpravo presežnega primanjkljaja in dolgoročno ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP. Konkretnih primerov niso navajali, a med enkratnimi izdatki, ki v prihodnje čakajo Slovenijo, so na primer odškodnine za izbrisane in poplačilo varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.
Slovenija je zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v postopku od leta 2009. Rok za njegovo odpravo je prihodnje leto. Komisija ji je za prihodnje leto napovedala 2,9-odstotni primanjkljaj, po načrtih vlade pa naj bi bil 2,8-odstoten.
Če komisija oceni, da ukrepanje članice ni ustrezno, lahko v skrajnem primeru predlaga tristopenjske sankcije v višini 0,2 odstotka BDP; najprej obrestovani depozit, nato neobrestovani depozit, ki na koncu postane globa.
STA