Bruselj zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za 2023 in 2024

LUXEMBOURG, BRUSELJ, LJUBLJANA > Potem ko je Bruselj Sloveniji februarja za letos napovedal enoodstotno gospodarsko rast, ji zdaj napoveduje 1,2-odstotno rast. Za prihodnje leto pa ji napoveduje 2,2-odstotno rast BDP, potem ko ji je v zimski napovedi dvoodstotno.

Napoved za letos je nekoliko nad povprečjem evrskega območja, v katerem bo znašala 1,1 odstotka, in EU, za katero Bruselj napovedujejo enoodstotno rast. Za prihodnje leto pa je napoved za Slovenijo višja od evrskega območja in EU. V območju z evrom naj bi znašala 1,6, v EU pa 1,7 odstotka BDP.

Kot pojasnjujejo pri Evropski komisiji, se bo zasebna poraba v Sloveniji v obdobju 2023-2024 še naprej povečevala, in sicer za od 1,75 do dva odstotka, kar je bolj zmerno kot v zadnjih dveh letih. Potrošnjo bo podpirala nadaljnja rast zaposlenosti in plač.

Rast plač bo npr. po 4,3 odstotka lani letos po predvidevanjih Bruslja pospešila na 7,7 odstotka, prihodnje leto pa dosegla 5,3 odstotka. Brezposelnost naj bi tako ostala nizka. Po lanskih 4,0 odstotka naj bi letos v povprečju dosegla 3,9 odstotka, prihodnje leto pa 3,8 odstotka. Rast zaposlenosti naj bi se sicer umirila z 2,4 odstotka lani na 0,7 odstotka letos in 0,5 odstotka v 2024.

Javne naložbe bodo še naprej ostale visoke, predvsem kot posledica ukrepov, financiranih iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19 in kohezijskih sredstev. Slovenija naj bi bila tako po pričakovanjih Evropske komisije skupaj z Italijo in Grčijo med državami, ki bodo v obdobju do 2024 najbolj povečali vrednost javnih investicij.

Čeprav se bodo pogoji za financiranje poslabšali, bodo podjetja vlagala tudi v tehnologije za okrepitev produktivnosti, pri čemer je razpoložljivost delovne sile omejena, plače pa bodo hitro naraščale, še navajajo v Bruslju.

Prispevek zunanje trgovine naj bi bil bolj ali manj nevtralen, a vseeno naj bi se po ocenah Bruslja nadaljevala gibanja z začetka tega leta, po katerih se Slovenija po lanskem zdrsu v primanjkljaj, ki je bil posledica gibanj v blagovni menjavi, vrača k presežku na tekočem računu plačilne bilance. Pogoji menjave se namreč izboljšujejo.

Napoved inflacije je Evropska komisija za Slovenijo nekoliko zvišala. Za letos ji je namreč februarja napovedala 6,1-odstotno inflacijo, zdaj pa napoveduje sedemodstotno. Izrazitejše umirjanje inflacije s sedanjih ravni blizu desetih odstotkov v Bruslju pričakujejo šele v drugem polletju. Za prihodnje leto je komisija napoved inflacije zvišala s 3,5 na 3,8 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj naj bi se s treh odstotkov BDP lani letos povečal na 3,7 odstotka. Delež javnofinančnih prihodkov v BDP naj bi ostal na lanskih ravneh, pri čemer naj bi pričakovano nižjo rast davčnih prihodkov kompenziral večji dotok evropskih sredstev. Kljub napovedim vlade v predlogu rebalansa državnega proračuna, da bo obseg pomoči zaradi draginje precej manjši od predvidevanj, bo po ocenah Bruslja ostal pri visokih 0,9 odstotka BDP. Lani je dosegel en odstotek BDP.

V 2024 naj bi se javnofinančni primanjkljaj ob umiku podpor zaradi draginje znižal na 2,9 odstotka BDP. Javni dolg naj bi se letos z 69,9 odstotka BDP ob koncu 2022 letos znižal na 69,1 odstotka, v 2024 pa na 66,6 odstotka BDP.

Slovenija marca z drugo največjo rastjo industrijske proizvodnje v EU

Industrijska proizvodnja v območju evra se je marca na mesečni ravni zmanjšala za 4,1 odstotka, v EU pa za 3,6 odstotka. Na letni ravni se je zmanjšala za 1,4 oziroma 1,3 odstotka. Slovenija je na mesečni ravni beležila drugo največjo rast med državami EU, medtem ko je na letni ravni zabeležila padec proizvodnje, je danes objavil Eurostat.

V območju z evrom je proizvodnja investicijskega blaga na mesečni ravni upadla za 15,4 odstotka. Proizvodnja dobrin za vmesno porabo se je v primerjavi s februarjem zmanjšala za 1,8 odstotka, energije za 0,9 odstotka in netrajnih potrošnih dobrin za 0,8 odstotka. Na drugi strani se je proizvodnja trajnih potrošnih dobrin okrepila za 2,8 odstotka.

V EU se je proizvodnja investicijskega blaga v mesečni primerjavi zmanjšala za 12,9 odstotka, dobrin za vmesno porabo za 1,6 odstotka, netrajnih potrošnih dobrin za 1,3 odstotka, energije pa za odstotek. Proizvodnja trajnih potrošnih dobrin se je povečala za dva odstotka.

Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, se je industrijska proizvodnja marca na mesečni ravni najbolj okrepila na Finskem (+3,0 odstotka), v Sloveniji (+2,3 odstotka) ter na Češkem in Slovaškem (po +1,7 odstotka). Največje padce so medtem beležile Irska (-26,3 odstotka), Švedska (-3,9 odstotka) in Nemčija (-3,1 odstotka).

Na letni ravni je v evrskem območju proizvodnja energije marca padla za 6,1 odstotka, dobrin za vmesno porabo za 4,7 odstotka, investicijskega blaga za 2,1 odstotka ter trajnih potrošnih dobrin za 0,8 odstotka. Proizvodnja netrajnih potrošnih dobrin je porasla za 6,8 odstotka.

V EU je proizvodnja energije zabeležila 9,1-odstotni padec v primerjavi z marcem 2022. Proizvodnja dobrin za vmesno porabo je bila na letni ravni nižja za 5,6 odstotka, trajnih potrošnih dobrin pa za 3,1 odstotka, medtem ko je proizvodnja investicijskega blaga na letni ravni zrasla za 0,4 odstotka, netrajnih potrošnih dobrin za 7,1 odstotka.

Med državami članicami so največjo rast v medletni primerjavi beležile Malta (+12,5 odstotka), Danska (+8,9 odstotka) in Španija (+5,6 odstotka). Največji padec so beležile Irska (-26,1 odstotka), Litva (-16,6 odstotka) Estonija (-12,6 odstotka). V Sloveniji se je proizvodnja na letni ravni skrčila za 5,5 odstotka.