“Če EU noče Južnega toka, ga pač ne bo dobila”

SLOVENIJA > Vladimir Putin je ob zaustavitvi 16 milijard evrov vrednega projekta s prstom pokazal na EU. “Če EU noče plinovoda, ga pač ne bo dobila, Rusija pa bo poiskala druge kupce,” je pojasnil Putin. Novico sta Putin in Aleksej Miller sporočila, potem ko je pred dobrim tednom tudi novi evropski komisar za energetsko unijo Maroš Šefčovič povedal, da v Južnem toku, po katerem bi Rusija mimo Ukrajine pod Črnim morjem dobavljala plin v Evropo, ne vidi dodane vrednosti za EU. Že prejšnja ekipa evropske komisije je decembra lani ocenila, da meddržavni sporazumi šestih članic, tudi Slovenije, z Rusijo o Južnem toku kršijo evropsko zakonodajo. Bolgarija pa je zaradi pritiska iz EU že zaustavila gradnjo svojega odseka Južnega toka.

Turčija bo vozlišče

Za Roberta Goloba, predsednika uprave družbe Gen-i, odločitev Rusije ni presenečenje, za Slovenijo pa to po njegovem ni dobra novica.

Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da ruska odločitev ne bo vplivala na oskrbo Slovenije s plinom in da ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta, ker po njihovem še niso bile sprejete ključne odločitve oziroma zaveze za to naložbo. V Sloveniji bi se Južni tok po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov, projekt pa je ocenjen na približno milijardo evrov. Pripravljalna dela za gradnjo, ki naj bi stekla prihodnje leto, potekajo, letos naj bi se končalo umeščanje v prostor za prvo traso plinovoda med Lendavo in Kidričevim. Koliko so doslej vložili v ta projekt, pa odgovorni ne povedo. V družbi Plinovodi, ki je slovenski partner Gazproma v projektu Južni tok, odstopa ruskega partnerja ne morejo komentirati. Z odločitvijo so seznanjeni le iz medijev, Gazprom pa jih o tem še ni obvestil. KG, STA

“Evropska komisija je delala vse, da ga ne bi bilo. Zdaj so Rusi ugotovili, da je politika nove evropske komisije enaka kot prej, in so pač to sprejeli. Bolj pomenljivo je, da je ruski predsednik Putin to sporočil v Turčiji in hkrati s Turčijo že podpisal nove dogovore,” o novi smeri Rusije razmišlja Golob. Putin se s turškim predsednikom Recepom Erdoganom dogovoril za povečanje dobav plina Turčiji po ugodnejših cenah. Gazprom pa je napovedal gradnjo novega plinovoda pod Črnim morjem - do Turčije. Turčija, ki politično postaja nepredvidljiva in se oddaljuje od EU, bo tako postala pomembno plinsko vozlišče.

Oči, uprte na Krk

Golob se strinja, da je zdaj pričakovati tudi več iniciativ za gradnjo plinskih terminalov, čeprav so že sedanji v Sredozemlju zelo slabo izkoriščeni. “Pričakovati je, da bo zdaj geopolitika, denimo ZDA, še bolj spodbujala gradnjo plinskega terminala na Krku,” meni.

Tako lahko najbrž oživijo tudi pobude o plinskem terminalu v Tržaškem zalivu, ki bi imel tudi na Primorsko neposreden okoljski učinek.

Miro Cerar, predsednik vlade: “Ta novica je bila pričakovana in v veliki meri me ne preseneča. Slovenija se mora na to odzvati z iskanjem alternativnih, obnovljivih virov energije.”

Putinova odločitev pa sicer ne bi smela neposredno vplivati na zanesljivost oskrbe Slovenije s plinom, niti na ceno tega energenta. Ker je slednja vezana na ceno nafte na svetovnem trgu, ki je v zadnjem obdobju nizka, poznavalci tudi ocenjujejo, da Gazpromu kot glavnemu investitorju posli ne gredo tako dobro, da bi brez težav financiral tako zahteven projekt.

Po drugi strani pa so zaustavitvi tega energetskega projekta botrovala predvsem politična zaostrovanja med EU in Rusijo zaradi ukrajinske krize. Ker se energetske politike in poti načrtujejo za desetletja in več naprej, še vedno obstaja možnost, da se ob otoplitvi odnosov med EU in Rusijo oživi tudi projekt Južni tok, a je to malo verjetno.

KATJA GLEŠČIČ

DENIS SABADIN