Če kulturno ministrstvo ne bo pripravilo arhivske novele, jo bo Irglova

Slovenija
, posodobljeno:

Poslanka SDS Eva Irgl je na današnji novinarski konferenci napovedala, da bo v DZ vložila novelo arhivskega zakona, če tega ne bo storilo ministrstvo za kulturo. Po njenih navedbah je namreč novela, o kateri smo na referendumu odločali junija, raziskovalcem praktično onemogočila raziskovanje po arhivu nekdanje Službe državne varnosti.

Poslanka SDS Eva Irgl
Poslanka SDS Eva IrglSTA

LJUBLJANA > Irglova je, kot je povedala, ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar na zaslišanju pred delovnim telesom DZ povprašala, ali namerava predlagati spremembe zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih. A ji je ta odgovorila, da tega ne namerava, ker da gre za ideološko vprašanje. Poslanka pa je prepričana, da ni tako, zato je danes napovedala, da bo novelo, če tega ne bo naredilo ministrstvo, pripravila sama.

Irgl: Novela raziskovalcem je onemogočila raziskovanje

Irglova namreč opozarja, da je novela raziskovalcem praktično onemogočila raziskovanje, saj da lahko anonimizacija oziroma počrnjevanje občutljivih osebnih podatkov, ki ga morajo izvesti arhivski delavci, preden dokument izločijo uporabnikom, traja več mesecev, v primeru, da gre za obsežnejše dokumente, pa tudi več let.

Poleg tega po besedah poslanke arhivski delavci počrnjujejo cele strani, kar "pomeni, da je takšen dokument za raziskovalce praktično neuporaben". Težava je po njenih besedah tudi v tem, da lahko arhivski delavec, ki izvaja anonimizacijo, počrni, kar koli hoče, saj nad njegovim delom ni nadzora.

Leljak: Danes moram čakati najmanj 30 dni

Kako konkretno poteka anonimizacija, je ponazoril publicist Roman Leljak. Kot je povedal, je v Arhivu RS naročil 178 strani dolg osebni dosje Alberta Svetine, nekdanjega pomočnika poveljnika OZNE Matije Mačka. Na to, da so arhivski delavci dokument anonimizirali in mu ga izročili, je čakal 70 dni. "Pred novelo zakona sem dokumente dobil naslednji dan, danes moram nanje čakati najmanj 30 dni," pravi.

Moti ga tudi, da mu v arhivu niso izročili uvodnih deset strani dosjeja, kar je ugotovil na podlagi neanonimizirane kopije dosjeja, ki jo je pred uveljavitvijo novele naredil eden izmed kolegov raziskovalcev. Po Leljakovih besedah gre za obtožnico in obsodbo, ki naj bi se nanašala na nezakonito prodajo avtomobilov, pri čemer se mu ne zdi smiselno, da tega dela dosjeja ni dobil. "Gre namreč za dokumente, ki so po drugem zakonu v celoti dostopni," opozarja.

Leljak se ne strinja, da so v arhivu počrnili imena in priimke nekaterih oseb

Prav tako se ne strinja, da so v arhivu počrnili imena in priimke nekaterih oseb. "Anonimizacija imen in priimkom ni bila dogovorjena. Tega v referendumski kampanji zagovorniki novele niso zagovarjali," opozarja.

Na vprašanje, ali je arhivsko komisijo zaprosil, da mu omogoči vpogled v neanonimnizirani dokument, kar mu omogoča zakon, pojasnjuje, da tega ni storil, ker je vmes že tako ali tako dobil neanonimizirano kopijo. Poleg tega postopek traja mesec do dva, nekaj pa tudi stane, in sicer od 18 evrov naprej, opozarja Leljak, ki sicer na lokalnih volitvah kandidira za župana občine Radenci.

Po noveli je občutljiv osebni podatki tudi podatek, da gre za storilca kaznivih dejanj in prekrškov.

STA