Če reforma trga dela ni zadostna, jo je vlada pripravljena opustiti
Minister za delo Andrej Vizjak je s pogajanji o reformi trga dela, četudi potekajo nekoliko počasneje, zadovoljen. Novih predlogov, kot je ukinitev plačanega odmora za malico, brez soglasja vseh socialnih partnerjev ne namerava upoštevati. Če bodo ti skupaj ocenili, da reforma ni zadostna, je vlada pripravljena od nje odstopiti, je dejal.
LJUBLJANA> Po besedah Andreja Vizjaka se pogajanja o reformi trga dela, ki vključuje predlog zakona o delovnih razmerjih in predlog novele zakona o urejanju trga dela, ne razvijajo tako hitro kot pogajanja o pokojninski reformi, kljub temu pa razpravo na tem delu ocenjuje kot “dobro”, je dejal na današnji novinarski konferenci.
Minister počasnejše napredovanje pri tej reformi pripisuje odpiranjem vprašanj, ki jih vladna stran ni nameravala načeti. Kot je dejal, je tako, denimo, pri dodatkih k plači. Delodajalci so namreč znova predlagali, da dodatek na delovno dobo zamenja dodatek na stalnost oziroma delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, zavzeli pa so se tudi za ukinitev plačanega odmora za malico. Sindikati obema predlogoma ostro nasprotujejo.
Glede varne prožnosti še brez kompromisa
Socialni partnerji so se dogovorili, da se lahko v zakonodajo vnese tudi kakšno novo rešitev, če bo glede nje doseženo soglasje vseh. Sicer pa bodo obveljale danes predlagane rešitve, je napovedal Vizjak in s tem nakazal, da zahtevam po ukinitvi dodatka na delovno dobo in plačanega odmora za malico brez soglasja sindikatov ne bo prisluhnil.
Pogajalci v skupini za reformo trga dela so v primeru predloga zakona o delovnih razmerjih zaradi omenjenih razlogov šele v drugi polovici obravnave, ves čas pa nastajajo alternativne rešitve za nekatere dosedanje predloge. Minister je tako poudaril iskanje rešitve, ki bo nadomestila doslej predlagane kvote pri zaposlovanju za določen čas, do katerih so delodajalci izjemno kritični.
Med odprtimi vprašanji je naštel še elemente notranje prožnosti (denimo prerazporejanja delavca v podjetju) in elemente zunanje prožnosti. Socialni partnerji namreč še vedno niso zaprli vprašanja varne prožnosti, ki zadeva odpovedne roke, odpravnine in nadomestila za brezposelnost.
Želijo si končno rešitev
V predlogu novele zakona o urejanju trga dela, ki so ga po Vizjakovih besedah obravnavali že v celoti, vprašanje, na katerega še ni odgovora, medtem predstavljajo začasna in občasna dela za starejše od 50 let. Sindikati temu predlogu močno nasprotujejo. Vlada bo morala zato v nadaljevanju sprejeti odločitev, ali vztrajati pri svoji rešitvi ali iti naprej le z začasnimi in občasnimi deli za upokojence, ki jim delojemalska stran ne nasprotuje, je pojasnil Vizjak.
Na vprašanje, ali jim bo glede na povedano reformo uspelo uveljaviti s 1. januarjem, je odgovoril, da dela vse, da bi jim uspelo. Časovnica mora biti definirana, verjame, saj se pogajanj sicer ne da zapeljati proti koncu. Obravnava zakonodaje po členih bo v DZ decembra, je napovedal.
“Zelo sem zadovoljen s potekom pogajanj. So takšna, da čutim, da si vsi želijo končne rešitve. Nikogar ni, ki bi zavlačeval ali onemogočal relativno hiter dogovor v danem časovnem okviru,” je poudaril.
Skladno s tem upa, da bo tako ostalo tudi po sobotnih sindikalnih demonstracijah. Te razume kot pogajalsko taktiko delojemalske strani in kot del širšega evropskega projekta. Za sredo so namreč napovedani protesti po vsej Evropi.
V Sloveniji ni mogoče na silo uveljaviti ničesar
Minister kot pogajalsko taktiko vidi tudi grožnje delodajalske strani, da je pripravljena v primeru, da bo reforma trga dela prinesla le lepotne popravke, v tujino poslati kritično sporočilo. V tej luči je zagotovil, da v primeru ocene, da reforma ne predstavlja zadostnega koraka, tega koraka ne bodo storili. “Parlamentarna procedura to omogoča. Mi s tem nimamo težav,” je dejal.
Pred oceno, ali predlagane spremembe res predstavljajo le “kozmetiko”, bo treba po njegovem mnenju videti celoten zakon.
Vizjak je v zvezi z zahtevami delodajalcev dejal še, da v Sloveniji na silo ni mogoče uveljaviti ničesar, saj se takoj znajdemo pred referendumom. “Na nas je odgovornost, da delamo tisto, kar je največ v danih razmerah,” je sklenil.
STA