Če vlada ne bo prisluhnila, bo 14. marca nova stavka
Ves ljubljanski Kongresni trg in dobršen del parka Zvezda so včeraj zavzeli stavkajoči vzgojitelji in učitelji. Sindikalisti so dali vladi tri tedne časa, da uresniči stavkovne zahteve. Če jih ne bo, bo 14. marca vnovič potekala splošna stavka.
LJUBLJANA > Po podatkih organizatorjev protestnega shoda se je na Kongresnem trgu zbralo 20.000 stavkajočih vzgojiteljev in učiteljev. Z vseh koncev Slovenije jih je pripeljalo vsaj 285 avtobusov. Stavkalo je 40.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, a vsi niso prišli na shod.
Enako plačilo za enako izobrazbo
Hrupna množica je bila po besedah glavnega tajnika Sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz) Branimirja Štruklja dokaz, da za stavkovnimi zahtevami ne stoji le ozka skupina sindikalnih zaupnikov. Govorci so neštetokrat ponovili zlasti zahtevo, naj zaposleni v vzgoji in izobraževanju dobijo enako plačilo, kot ga prejemajo ostali javni uslužbenci s primerljivo stopnjo izobrazbe.
Branimir Štrukelj, generalni tajnik Sviza: “Ne bomo sedeli po kotih in se smilili sami sebi. Borili se bomo!”
Kljub glasnosti je bil shod zelo miren; svoje nezadovoljstvo so zaposleni v vrtcih, šolah in na univerzah izražali s trobljami in transparenti. Na njih so si dali duška predvsem z omenjanjem eksotičnih službenih poti ministrov, v prvi vrsti ministra Borisa Koprivnikarja, glavnega vladnega pogajalca s sindikati, ki je bil te dni na mednarodni konferenci v Dubaju.
Pravijo, da nismo učinkoviti, a od kod nadpovprečno dobri rezultati slovenskih otrok na mednarodnih testih, nam je v klepetu v množici dejala učiteljica iz kamniške gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra in dodala: “Naj nam tisti, ki so razprodali Slovenijo, ne govorijo o učinkovitosti.”
Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je v odzivu na stavko v vzgoji in izobraževanju dejala, da so nekatere zahteve stavkajočih zagotovo upravičene, posebej ker je bilo to področje v zadnjih letih podfinancirano. Omenila je zahtevo po ustreznem vrednotenju dela pomočnic vzgojiteljic in dela razrednikov. Z ministrstva za javno upravo so sporočili, da je minister Boris Koprivnikar, kljub temu da je bil na službeni poti v tujini, podrobno spremljal potek stavk. Ponovili so, da si bo minister še naprej prizadeval za konstruktiven dialog za pogajalsko mizo in iskanje kompromisnih rešitev.
Plača kaže nivo spoštovanja, ki ga ima družba do učiteljev, meni mladi učitelj na ljubljanski srednji ekonomski šoli. Prepričan je, da so plače učiteljev glede na druga primerljiva dela prenizke, kar lahko odvrne sposobne mlade kadre, da bi si izbrali ta poklic.
Družba premalo pozna njihov delo
Protesta so se udeležili tudi učitelji s Primorske. “Sploh tisti, ki niso zaposleni v tem sektorju, ne vedo, kako je. Vsi ves čas govorijo, da imamo veliko počitnic in da ne delamo veliko, ampak sploh jaz, ki sem še mlada, delam vse popoldneve. Ne predstavljam si, kako bo, ko bom imela družino,” nam je dejala Tina Jenko, mlada učiteljica in razredničarka petega razreda osnovne šole Knežak. V izobraževanju je zaposlena tri leta, na pogodbi za določen čas. V poklicu namerava vztrajati, a želi si, da bi se pogoji izboljšali zlasti za mlade, in da se varčevanje ne bi vleklo v nedogled. “Za ta poklic sem se odločila, ker me veseli. Delo je raznoliko, ni enolično,” utemeljuje svojo poklicno izbiro.
S tem, da javnost ne ve, kaj vse in koliko delajo učitelji, se strinja tudi učiteljica Karmen iz sežanske osnovne šole Srečka Kosovela. “Vsak gleda delo v šoli iz svojega zornega kota. Vsi smo bili tudi učenci, zato ljudje to povezujejo z lastno izkušnjo in izkušnjo svojih otrok,” pravi. A delo učitelja zajema veliko več, pa tudi težave, ki jih imajo učitelji, presegajo stavkovne zahteve po plačah, primerljivih z drugimi poklici v javnem sektorju. “Izpostavila bi še normative v osnovni šoli, kjer imamo po novem 28 plus dva učenca. Kot velika šola vsak dan doživljamo, da imamo v razredu 29 učencev in eno učiteljico.” Poleg tega bi številni učitelji potrebovali boljše materialne in prostorske pogoje za delo, moti jo dogajanje na področju učbeniške politike, ure doprinosa, poenostaviti bi bilo treba komunikacijo med šolami in urediti šolsko svetovalno delo, je naštela.
