Čebašek-Travnik: Vladi ni po volji moj način dela
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je danes sporočila, da se sama ne bo prijavila na poziv predsednika republike za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha v novem mandatu. Dejala je, da je bila v zadnjem času “žrtev medijske gonje”, vendar to ni razlog za njeno odločitev.
LJUBLJANA> Dodala je, da če bi najvišji predstavniki države želeli, da delo na področju človekovih pravic nadaljuje v kakršni koli obliki, se čuti dovolj sposobna, da takšno obveznost tudi prevzame.
Varuhinja je mnenja, da se v ozadju teh napadov skriva nekaj drugega; da je s svojim dosedanjim delom dokazala, da se ni uklonila nobeni oblasti. Sedanji oblasti pa da ni po volji njen način dela in vodenja institucije varuha, predvsem njen odnos do najbolj izpostavljenih problemov, v zadnjem obdobju do zakona za uravnoteženje javnih financ, prej tudi do zakona o arhivih in številnih drugih zadev, ki jih je obravnavala. Čebašek-Travnikova je poudarila, da je tako sedanjo, kot prejšnji vladi jasno opozarjala na nepravilnosti in dajala priporočila, ki so jih te le redko upoštevale.
Možnosti, da bi dala soglasje, če bi jo predlagal kdo drug, tako danes ni dokončno zavrnila. Vendar pa, kot je pojasnila, tega soglasje ne omejuje na ta postopek. “Če bi nek predstavnik države ocenil, da lahko opravljam tudi neko drugo delo na področju varovanja človekovih pravic, in me predlagal, bi bila to pripravljena sprejeti,” je dodala.
Bizjak in Hanžek sta svoje delo zelo dobro opravila
Povedala je, da je odločitev o tem, da se na predsednikov poziv ne prijavi, sprejela po tehtnem premisleku. Ocenjuje, da sta njena predhodnika, Ivan Bizjak in Matjaž Hanžek, delo kot varuha zelo dobro opravila in tudi sama ne čuti potrebe, da bi morala ostati na tej funkciji.
Pri tem je izrazila željo, da se v postopkih ob izbiri novega varuha daje poudarek vsebinskim vprašanjem človekovih pravic, ne pa diskreditaciji posameznih kandidatov. “Ne želim, da bi moje sodelovanje v tem postopku služilo kot osnova za obračunavanje s posameznimi kandidati na osebnem nivoju,” je poudarila.
Varuhinja: Postala sem orodje za delitev na vaši in naši
Obžalovala je, da se je v zadnjem času zgodilo, da se o njenem delu ni sodilo po dejanskih dosežkih in prizadevanjih in da se je znašla v “situaciji, ko je postala orodje za delitev na vaši in naši”, kar pa je vedno zavračala. Dodala je, da je na zelo osebni doživela poskuse teptanja osebnega dostojanstva in da je med drugim prejela tudi grožnje s smrtjo.
A po njenih besedah ostaja tudi še kar nekaj zadev, ki čakajo na varuha v naslednjem mandatu. Med drugim je omenila vprašanje pravne ureditve projekta zagovorni glas otroka, pravice invalidov in tudi uresničevanje in ratifikacijo nekaterih drugih konvencij.
Stvar, ki je ostala nedokončana, je po njenih besedah tudi nacionalna institucija za človekove pravice, kakršno ima večina evropskih držav in kjer bi tudi še videla možnosti za svoj doprinos. Slovenija namreč zdaj nima ustanove, ki bi za vlado pripravljala predloge politik oziroma ukrepov na področju človekovih pravic, saj se varuh prvenstveno ukvarja s posameznikom in potencialnimi kršitvami njihovih pravic, je še pojasnila Čebašek-Travnikova.
STA