Cene lesa so tako padle, da se prodaja skoraj ne splača
Če do 15. maja lastniki gozdov ne bodo uspeli požagati vseh v žledu prizadetih iglavcev (in to ne bo uspelo več kot trem četrtinam), lahko prosijo za podaljšanje roka. A si s tem ne bodo kaj prida pomagali, saj bodo škodo, ki jim jo bodo povzročili podlubniki, trpeli predvsem oni.
LJUBLJANA, PRIMORSKA > Škoda zaradi nepravočasne sanacije iglavcev bo zelo velika. Podlubniki lahko v naslednjih letih poškodujejo od pet do deset milijonov kubičnih metrov dreves, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Jošt Jakša, generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Zavod za gozdove je sicer naredil vse, da bi sečnjo čim bolj pospešil. Izdal je več kot 11.000 individualnih in 143 generalnih odločb. “Zavod bo na podlagi prošenj roke podaljšal, kjer do napada podlubnikov še ni prišlo in tam, kjer bodo za to utemeljeni razlogi,” je zagotovil v. d. direktorja Zavoda za gozdove Damjan Oražem. “Do prvega tedna v maju je bilo saniranih 23 odstotkov poškodovanih iglavcev in enajst odstotkov listavcev. To pomeni 1,393.171 kubičnih metrov lesa. Skupaj z ostalo sečnjo smo v času po žledu posekali 1,4 milijona kubičnih metrov lesa, medtem ko v običajnih letih v enakem obdobju posekamo 0,8 milijona kubičnih metrov lesa,” je naštel prvi gozdar v državi in napovedal, da se tak tempo sečnje ne bo nadaljeval.
Državnega podjetja Slovenski gozdovi, ki ga je napovedal minister Dejan Židan tudi kot pomoč slovenskim gozdovom po žledu, verjetno ne bo, saj je povezan z novim zakonom o gozdovih, tega pa vlada z omejenimi pooblastili ne bo poslala v parlament. Se pa nekaj pomoči lastnikom gozdov obeta v Programu razvoja podeželja. Poleg tega je interventni zakon občinam naložil, da sredstva iz koncesnin za državne gozdove namenijo za ukrepe v gozdu (gozdne ceste in nego gozdov).
Na Tolminskem strmi tereni in lanski vetrolom
Razlogov za zaustavitev sanacijske sečnje je več. Lastniki malih gozdnih posesti, kakršnih je na Slovenskem največ, imajo poleg gozda praviloma tudi kmetijske površine in se s sečnjo ukvarjajo v zimskem času, spomladi pa s kmetijskimi opravili, pojasni Edo Kozorog, vodja tolminske enote Zavoda za gozdove. “Pri nas sanacijo zavlačujejo tudi težki spravilni pogoji. V nekaterih enotah si pomagajo z desetimi do 20 stroji, pri nas si lahko zaradi strmih terenov pomagamo samo z enim,” doda. Zato je pri zasebnih lastnikih na Tolminskem in Idrijskem angažiranih kar 45 izvajalcev, a kljub temu mnogim sečnje še ni uspelo končati. “Na srečo imamo pri nas razmeroma malo - le okoli deset odstotkov - iglavcev, pa jih kljub temu ne bomo uspeli posekati do 15. maja,” opozarja.
Počasnejša je bila na Tolminskem in Idrijskem tudi sanacija v državnih gozdovih. Tamkajšnji koncesionar, Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, je namreč marca izvajal sanacijo gozdov, poškodovanih v lanskem vetrolomu, zato se je sanacije po žledolomu lahko lotil šele aprila. “V maju pa bodo vse sile usmerjene v sanacijo žledoloma, okrepili se bodo še s petimi podizvajalci,” še pove Kozorog.
Najhujša zavora so odkupne cene
V primorskih enotah zavoda za gozdove so imeli največ škode na Postojnskem. Tam bi morali posekati kar 2,1 milijona kubičnih metrov lesne mase. Da bi to opravili v treh mesecih, si seveda nihče nikoli ni delal utvar, saj je to več kot desetkratnik običajnega letnega poseka. Največji možni letni posek na območju postojnske enote je sicer 0,36 milijona kubičnih metrov lesne mase. “Največji problem sanacije po žledu v naši enoti je, da je žled prizadel zelo velike površine in da so bile poškodbe drevja zelo hude,” je povedal vodja enote Anton Smrekar.
“Skupaj z ostalo sečnjo smo v času po žledu posekali 1,4 milijona kubičnih metrov lesa, medtem ko v običajnih letih v enakem obdobju posekamo 0,8 milijona kubičnih metrov lesa.” Damjan Oražem, v. d. direktorja Zavoda za gozdove
“Drugi problem je zadostno število izvajalcev, tretji pa padec odkupnih cen lesa in kopičenje posekanega lesa ob gozdnih cestah,” je še dodal. Ta zadnji del verige je pravzaprav ključen, saj sproža učinek domin nazaj proti izvajalcem: ker lastniki ne morejo prodati lesa (ali pa ga za drobiž nočejo), ne morejo plačati del izvajalcev, ti ne podizvajalcev in zato se posek ponekod že ustavlja oziroma je sečnje manj, kot je zmogljivosti.
“Na območju naše enote smo takoj, ko je bilo možno, začeli sekati na Knežaku in smo bili s strojno sečnjo zelo intenzivni, a se je sečnja zdaj skoraj ustavila zaradi padca cen,” je včeraj povedal vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Milan Race. Smreko so na srečo večinoma prodali pravočasno in večino poškodovanih gozdov tudi sanirali, zato na tem območju ne pričakujejo večje škode zaradi podlubnikov. Listavcev pa so posekali komaj odstotek ali dva in s sanacijo verjetno niti ne bodo hiteli prav zaradi nizkih odkupnih cen.
Globalni trg že, toda prevoz ...
Tudi na Postojnskem so sečnjo pospešili sekalni stroji, po neuradnih podatkih naj bi jih bilo kar 32, skupaj naj bi na dan lahko posekali od 2.500 do 3.000 kubičnih metrov lesa. To so ogromne količine, ki jih običajni prodajni kanali ne zmorejo spraviti na trg po normalnih cenah.
Država je za pomoč po žledolomu sprejela tudi program javnih del. Ta se deloma že izvaja. Območne enote Zavoda za gozdove bodo po letih brez zaposlovanja le dobile 77 gozdarskih pripravnikov. Nekaj pomoči iz javnih del si obeta tudi Kmetijsko gozdarska zbornica oziroma lastniki gozdov, vendar le za enostavna dela pri sečnji.
Odkupovalci lesa so doslej večino slovenskega lesa prodali v obmejnih območjih Italije in Avstrije. Letos so se pri nas oglašali tudi kupci od drugod, povedo gozdarji in posredniki, a problem je cena prevoza. Tako se je oglasil večji kupec iz okolice Gardskega jezera v Italiji, toda strošek prevoza do 470 kilometrov oddaljenega kupca bi znašal 30 evrov na kubični meter lesa. “Če znaša odkupna cena lesa 55 evrov na kubični meter in od tega odštejemo 30 evrov za prevoz, 20 evrov za izvajalca in dva za posrednika, ostanejo lastniku trije evri,” pojasni kruto matematiko poznavalec tega področja. “Pred žledom pa je lastniku za enak les ostalo od 20 do 23 evrov,” doda.
Les na gozdni cesti ne plača sečnje
Da se je trg za prodajo slovenskega lesa skoraj zaprl, ugotavljajo tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Če je šlo prej v Avstrijo vsak dan po deset vlačilcev, naloženih z lesom, gre zdaj samo po eden. Blokiran je trg in tudi finančni krog: “Če imaš les na gozdni cesti, zanj ne dobiš denarja in ne moreš plačati podizvajalcev,” je povedal Egon Rebec in dodal, da se z omejenim delovanjem vlade ustavlja tudi ustanavljanje državnega podjetja, ki bi lahko poseglo na trg.
MARICA URŠIČ ZUPAN
