Cerar in Plenković se nista srečala, da bi se dogovorila

ZAGREB > Slovenska stran se je, še preden se je Miro Cerar odpeljal v Zagreb, trudila javnosti sporočiti, naj od srečanja raje pričakuje manj kot več. Ljubljana in Zagreb ostajata vsak na svoji strani: Slovenija želi uveljaviti sodbo, Hrvaška pa vztraja pri dvostranskih pogovorih za ponovno rešitev mejnega vprašanja.

Premierja ponovila vsak svoje

Čeprav je Cerar zaradi znanih stališč Hrvaške obisk v Zagrebu dolgo zavračal, se je naposled odločil, da se odpelje k hrvaškemu kolegu. Neuradno je to storil, da bi se po 29. decembru, ko se izteče rok za pripravo vsega potrebnega za uresničitev arbitražne razsodbe, izognil morebitnim očitkom tako Hrvaške kot Evropske komisije, da je zavračal srečanje in ni vodil dialoga. “Popolnoma je jasno, na katerih stališčih smo, in želel sem si, da bi še pred potekom roka za pripravo implementacije vložil še zadnji napor, da poskusimo prepričati našo sosedo, da je edina prava pot, ki jo moramo skupaj ubrati za reševanje dolgoletnega spora o meji, implementacija arbitražne sodbe,” je po srečanju v Banskih dvorih dejal slovenski premier.

Poudaril je, da bo Slovenija po 29. decembru začela izvrševati odločbo tam, kjer to lahko naredi sama. Kot je znano, Slovenija meni, da je meja na morju že jasno določena, zato nadzor nad štirimi petinami Piranskega zaliva izvaja že od razglasitve sodbe dalje.

Drugače je na kopnem, kjer demarkacije ni mogoče izpeljati brez sodelovanja obeh držav.

Plenković je tudi včeraj vztrajal, da je arbitražna odločba za Hrvaško neveljavna. Sloveniji je predlagal pravni okvir, ki bi bil lahko temelj za dvostranski dogovor o meji. Pojasnil je, da bi pripravili poseben protokol za mejo na kopnem, na morju in za plovni režim iz Piranskega zaliva v odprto morje. Predlagal je ustanovitev skupne mešane komisije, ki naj bi to določila.

Po 29. decembru bi v implementacijo arbitražne sodbe lahko posegla Evropska komisija. Predsednik Jean Claude Juncker je za to pooblastil podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa, ki se je že javno zavzel za to, da je treba sodbe sodišč spoštovati. Napovedal je obisk v obeh državah, vendar pa se doslej v dialog med njima še ni vmešal.

Sledi tožba?

Kaj bo naredila Evropska komisija, še ni znano, vzporedno z dogajanjem na evropski ravni pa se tudi Slovenija že pripravlja na uporabo pravnih sredstev proti Hrvaški, če ta ne bo hotela izvršiti sodbe. Mandat Cerarjeve vlade se izteka, zato bo Slovenija tožbo proti Hrvaški morda vložila že v prvi četrtini prihodnjega leta. Cerar je včeraj na vprašanje, ali bo Slovenija tožila Hrvaško na Sodišču EU v Luksemburgu, odgovoril, da v Ljubljani preučujejo možnosti uporabe pravnih sredstev, ki bodo odvisne od tega, ali bo Hrvaška uveljavila arbitražno odločbo. Po Plenkovićevih besedah tožba ni pot, ki bi si jo Hrvaška želela v prihodnosti. Ocenil je, da za tožbo ni pravih pravnih temeljev.