Cerar: Ograjo se bo odstranilo, ko bo migrantski tok usahnil

LJUBLJANA > Cerar je danes v izjavi ob robu seje DZ ponovil, da se z ograjami Slovenija pripravlja tudi na možnost, da bi Hrvati begunce k nam ponovno pošiljali neorganizirano in nenapovedano. Sodelovanje s Hrvaško je sicer zdaj optimalno, ni pa idealno, še pravi.

Ob tem poudarja, da "nas zaradi postavljanja ograje nihče ne kritizira, ker je razumljivo, da tako dolge meje na terenu, ki je marsikje lahko prehoden, ne moremo drugače učinkovito nadzirati in ne moremo učinkovito usmerjati beguncev na vhodne točke".

To po njegovih besedah ve vsa Evropa, zato tudi ni bilo nobene kritike. Nasprotno, vsaj deset držav ima svoje policijske enote v Sloveniji, tudi inženirske enote, ki pomagajo pri postavljanju ovir, je izpostavil Cerar. Inženirska enota sicer po besedah obrambne ministrice Andreje Katič prihaja s Češke.

Ni želel razkriti, koliko ograje bodo še postavili in na katerih mestih

To sodelovanje za Cerarja kaže, da celotna EU dela skupaj s Slovenijo in razume, da je to edina pot, da se pripravimo na morebitni nekontrolirani migrantski val, ker Evropa še ni zajezila migracij na svojih zunanjih mejah, je dejal.

Cerar tudi danes ni želel razkriti, koliko ograje bodo še postavili in na katerih mestih. Prav tako še ni želel govoriti o dobavitelju ograje in morebitnih posrednikih pri prodaji. Pop TV poroča, da je polmilijonski posel dobilo podjetje Minis iz Žalca, ki je bilo še lani brez zaposlenih. Sedež podjetja so sicer nedavno prestavili iz stavbe v Žalcu, kjer domuje tudi lokalna SMC, v Celje. Direktor podjetja pa je zatrdil, da ni član SMC, je poročala televizija.

Katičeva pravi, da je bilo že v začetku načrtovano, da bo pri postavljanju poleg vojske sodelovalo tudi gospodarstvo. Katere družbe so vključene, pa ni vedela, saj da ima ta podatek ministrstvo za notranje zadeve.

V lokalnih skupnostih so ob postavljanju ograje vzdolž slovensko-hrvaške meje precej glasni, nekateri ji ostro nasprotujejo. Pomisleki pa so očitno tudi med samimi koalicijskimi poslanci.

Stališča županov so deljena. Kot je danes pojasnil bistriški župan Emil Rojc, so ga pred postavitvijo o svojih namerah obvestili iz ministrstva za notranje zadeve. Pri sami postavitvi ograje so svojo pomoč nudili gasilci, so pa na občini v prihodnje pripravljeni pomagati, če bo to potrebno. Sicer pa je Rojc mnenja, da je žičnata ograja potrebna. "Prepričan sem, da v kolikor bi se ta begunski val okrepil, kar se verjetno bo, bodo takrat tudi občani videli, da je to potrebno," je dodal. Povsem nasprotno je stališče piranskega župana Petra Bossmana glede postavitve žične ograje ob Dragonji. Kot je že v petek zapisal, je žičnata ograja v Istri nezaželena in bo povzročila veliko nevšečnosti ljudem, ki ob meji živijo skupaj. "Občini Piran bo povzročila tudi gospodarsko škodo, saj živimo predvsem od gostoljubja, dostopnosti in privlačnosti destinacije," je izpostavil in dodal, da Istra slovi po svoji povezanosti, odprtosti in strpnosti. Prepričan je tudi, da bodeča žica ne bo varovala in ne bo preprečevala sanj o boljšem in varnejšem življenju, ki jih sanjajo migranti, zato upa, da bo čim prej odstranjena. Tudi koprski župan Boris Popovič je danes poudaril, da v mestni občini nad žico ne morejo biti navdušeni, obenem pa je izpostavil drug vidik omenjene problematike, in sicer pomanjkanje verodostojnih informacij. Kot je namreč zapisal, "da bi si lahko ustvarili pravo mnenje o nujnem varnostnem vidiku, s strani države, njenih varnostnih organov oziroma služb, ki se s to problematiko ukvarjajo, nimamo pravih in verodostojnih informacij o resničnih tveganjih, saj dostopa do dokumentacije z oznako 'zaupno', kaj šele 'strogo zaupno', župani v Sloveniji sploh nimamo".

"Prepričan sem, da v tujini, pri tem mislim na zahodno demokracijo oziroma na Evropo, jemljejo župane neprimerno bolj resno, se z njimi pogovarjajo in dogovarjajo ter z lokalnimi skupnostmi, vsaj kar se tiče varnosti, gospodarstva, zdravstva, pa še česa, delajo z roko v roki. V Sloveniji pač temu ni tako, kar se pozna na vseh področjih," je kritičen župan.

Mnenja deljena tudi med poslanci

EU je po besedah Matjaža Nemca (SD) v izjemno kočljivi situaciji, "zato je postavljanje ograje moč razumeti tudi v smislu sporočilnosti oziroma ukrepanja Slovenije glede na zaveze, ki smo jih dali". Verjame pa, da so ljudje ob meji pod izjemnim psihološkim vtisom in obremenitvijo. Tudi sam sicer meni, da je ograja nepotrebna, "ampak če se bodo evropske države v prihodnjih mesecih držale dogovorov, bo odstranjena".

Če Slovenija ne bo izvajala mejnega nadzora na svoji meji s Hrvaško, kot to od nje pričakujejo vse države schengenskega sporazuma, se bo schengenska meja z naše južne preselila na severno mejo, je danes opozoril predsednik republike Borut Pahor. Ob tem je branil postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško in poudaril, da gre le za začasen ukrep. "Ker je državni interes Slovenije, da ostane znotraj schengenskega območja, smo v primeru begunske krize dolžni začasno ukrepati z žičnato ograjo, zato da bi vzpostavili kontrolo in nadzor nad prehodom državne meje tako, kot od nas zahtevajo schengenska pravila," je povedal Pahor.

Tudi Tomaž Gantar (Desus) pravi, da ni pristaš ograjevanja, ki da je lahko samo neka pomoč vojski in policiji, da lažje opravlja svoje delo, zato je ni smiselno imeti na celotni meji. Predvideva pa, da gre še za druge okoliščine, torej schengen, ki da najbrž vpliva tudi na odločitev o ograjevanju. A kljub temu Gantar razume lokalno prebivalstvo in njihovo nestrinjanje s postavljanjem ograje.

STA