Cerar: Predlog za referendum o nastanitvi migrantov strokovno nedorečen
Predlog SDS za referendum o nastanitvi migrantov je po oceni premiera Mira Cerarja strokovno nedorečen, referendum pa v tem trenutku nepotreben, saj vlada položaj obvladuje. Kot je Cerar dejal po strankinem posvetu v Celju, načelno ne nasprotuje referendumu o tem vprašanju, vendar bi moral biti predlog zanj strokovno pripravljen in smiseln.
CELJE > Na posvetu največje vladne stranke v Celju so poleg njenega predsednika, premierja Mira Cerarja sodelovali še podpredsednik stranke in predsednik DZ Milan Brglez, poslanci, ministri, svetniki, predsedniki lokalnih odborov in člani.
Cerar je v izjavi za medije po srečanju pojasnil, da je vodstvo SMC predstavnike stranke iz lokalnih okolij seznanilo s položajem glede obvladovanja migrantske krize. Informirali so jih o tem, da Slovenija vseskozi obvladuje migrantski tok, da z njimi ravna humanitarno in da obenem skrbi za varnost slovenskih državljanov. Prav je, da se ljudem ta vprašanja pojasnijo, da ne bi prihajalo “do nepotrebnih strahov, sovražnih nastopov ali hujskaštva”, je povedal premier.
Cerar bo vrhu SMC predlagal, naj predloga za referendum ne podpre
Cerar komentiral predlog SDS o izvedbi posvetovalnega referenduma glede nastanitve migrantov. Kot je dejal, je predlog strokovno nedorečen, obenem pa je tudi nepotreben, saj vlada razmere obvladuje. Takšno stališče bo Cerar, kot je napovedal, tudi predstavil na vrhu stranke in predlagal, da SMC razpisa tega referenduma ne podpre.
Vendar pa to po njegovih besedah ne pomeni, da referendumu nasprotuje. Če bo treba, se lahko v prihodnjih mesecih tudi razpiše, se bo pa premier zavzel, da bo pripravljen strokovno in da bo referendum smiseln.
V državnem zboru še ostreje nad predlog referenduma
Nekateri prvi petkovi odzivi na predlog v DZ so bili še ostrejši. V Desusu so ocenili, da bi bil referendum zapravljanje davkoplačevalskega denarja, za poslanca SD Jana Škoberneta je predlog izraz “fašistoidne ideologije”, v ZL pa so predlagateljem očitali razširjanja ksenofobije.
Tudi premier je v današnji izjavi za medije ponovil, da je Slovenija varna in da tisti, ki želijo vzpostaviti vtis izrednih razmer, delajo Slovenkam in Slovencem škodo. Kot je poudaril, država potrebuje politično stabilnost za ohranjanje umirjenih razmer. Zato bo vlada po napovedi Cerarja storila vse, da ne pride do njene destabilizacije.
Stroka bo povedala, koliko migrantom lahko država zagotovi normalno vključitev v okolje
Premier je zagotovil, da bo Slovenija morebiten dogovor glede kvot sprejela ob upoštevanju integracijskih zmožnosti države. Dokler skozi Slovenijo poteka tolikšen tranzit, po njegovih besedah ne moremo sprejemati kakšnega večjega števila migrantov. Morda jih lahko nekaj deset, je pojasnil.
Ko se bodo razmere umirile, pa je Slovenija pripravljena sprejeti tolikšno število ljudi, ki mu bo država lahko zagotovila normalno vključitev v okolje. Kakšno naj bo to število, je po besedah predsednika vlade vprašanje za stroko. Strokovni premisleki o tem vprašanju so že v teku, tudi pristojna ministrstva bodo tu podala svoje odgovore, je pojasnil Cerar.
Takojšnje učinkovite akcije Turčije za preprečevanje ilegalnih tokov migrantov ni pričakovati
Predsednik vlade se je dotaknil tudi ponedeljkovega vrha EU-Turčija. Kot je poudaril, si želi dogovora, ki bi pomenil takojšnjo učinkovito akcijo Turčije v smislu preprečevanja iregularnih in ilegalnih tokov migrantov v Evropo, boja proti tihotapcem ter preprečevanja ponarejanja dokumentov in manipuliranja z ljudmi.
Upanja, da bo do učinkovitega izvrševanja takšnega dogovora prišlo kmalu, po mnenju Cerarja ni zelo veliko. Zato je tako pomembno, da Slovenija skupaj z drugimi državami balkanske poti uspešno koordinira svoje dejavnosti in da jih stopnjuje v smeri, da “bomo končno zavarovali tudi schengenske meje”.
Grčija bi morala sprejeti pomoč EU
Opozoril je, da Grčija ne more sama zaustaviti tako obsežnega toka migrantov. Zato bi po njegovih besedah morala sprejeti pomoč EU, obenem pa tudi sama storiti več v smeri izpolnjevanja že sprejetih evropskih dogovorov.
Na današnjem posvetu so se sogovorniki dotaknili tudi gospodarskih tem, pa problematike zaposlovanja, infrastrukture in zdravstva.
STA