Cerar: Slovenskim državljanom zaradi Grčije ni treba skrbeti

LJUBLJANA > Miro Cerar je poudaril, da si je Slovenija ves čas prizadevala za konstruktiven dogovor institucij - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - z grško vlado. “Nas je pa močno presenetil nepričakovan in zavajajoč manever grške vlade v zadnjem hipu, ko je prišlo do razpisa referenduma in enostranske prekinitve pogajanj,” je dejal.

Slovenija bo počakala na izid referenduma

“Slovenija je bila in ostaja ves čas po načelu solidarnosti zavezana temu, da skuša pomagati grškim državljanom v težki situaciji. Ne moremo pa pristati na nekatere manipulativne, nenadne poteze grške vlade,” je poudaril.

Slovenija po Cerarjevih zagotovilih spoštuje pravico do referenduma in bo počakala na njegov izid. Ob tem pa je spomnil na slovenske reformne in varčevalne napore. “Slovenci zelo dobro vemo, kaj pomeni kriza in kakšni napori so potrebni, da iz krize izideš okrepljen, razvojno uspešen, konkurenčen, da lahko potem povečaš gospodarsko rast in zaposlenost,” je poudaril.

“Tudi Grki morajo spoznati, da morajo za izhod iz krize storiti nek napor, uveljaviti in izvesti strukturne reforme in druge spremembe. Če to grška vlada venomer zavrača in se skuša s političnimi in drugimi manevri temu izogniti, konstruktiven dogovor ni mogoč,” je rekel premier.

Jamstva in posojila Grčiji dosegajo do 3,2 odstotka slovenskega BDP

Cerar je poudaril, da se je Slovenija do Grčije v evropski družini relativno gledano izpostavila najbolj. Jamstva in posojila Grčiji namreč dosegajo do 3,2 odstotka našega bruto domačega proizvoda (BDP). “Zato smo še posebej upravičeni, da s strani grške vlade pričakujemo konstruktivno sodelovanje, ki ga do sedaj še nismo doživeli,” je bil oster. V vsem času pogajanj grška vlada ob tem ni niti enkrat stopila v stik s slovensko vlado, je Atenam očital premier.

Slovenija v prihodnje upa na ugoden razplet dogodkov predvsem za grške državljane. A “evropska pravila in načela morajo veljati enako za vse članice EU in evroskupine”.

Slovenija izpostavljena prek bilateralnega kredita in prek jamstva v okviru izdaje obveznic

Finančni minister Dušan Mramor je poudaril “izjemen napredek”, ki ga je v zadnjih letih na veliko področjih dosegla Slovenija. A naporov še ne sme biti konec. Brez investicij, izboljšanja poslovnega okolja, strukturnih reform in nadaljnje stabilizacije javnih financ se lahko namreč odnosi investitorjev do Slovenije spremenijo, je opozoril.

Slovenija je do Grčije, kot je pojasnil Mramor, izpostavljena prek bilateralnega kredita, odobrenega v okviru prvega paketa pomoči Grčiji ter prek jamstva v okviru izdaje obveznic začasnega mehanizma za zaščito evra EFSF, iz katerih je Grčija dobila pomoč.

Bilateralni kredit je bil sprva triletni z visokimi obrestnimi merami, nato pa so se pogoji močno spremenili. Zdaj gre tako za 30-letno posojilo z 10-letnim odlogom plačila glavnice od leta 2013. Glavnica torej ne bo začela zapadati še osem let.

Pri pomoči EFSF Slovenija izpostavljena med 925 milijoni in 1,2 milijarde evrov

Tudi pri pomoči iz EFSF gre za odlog plačila glavnice, tako da je tudi v tem primeru še veliko časa za dogovor. Jamstva, ki so jih zagotovile članice, tudi Slovenija, bi bile unovčene v primeru, da Grčija ne bi vrnila pomoči EFSF, ta pa nato ne bi mogel poplačati obveznic, ki jih je izdal za ta namen.

Glede višine izpostavljenosti pa je Mramor pojasnil, da se jamstva v okviru EFSF v skladu s pogodbo lahko izvršijo do višine 165 odstotkov. Če bi bila izvršena samo jamstva do višine izdanega kredita, je Slovenija izpostavljena v višini 925 milijonov evrov. Če pa se jamstva izvršijo v višini 165 odstotkov, pa se izpostavljenost dvigne na 1,2 milijarde evrov.

Danes popoldne bo nova telefonska in video konferenca finančnih ministrov območja z evrom, a Mramor priznava, da ne ve, o čem bodo razpravljali. “Iščemo rešitev, ki bi lahko bila učinkovita,” je pojasnil, konkretno pa ne ve, v kakšni smeri bi pogovor lahko tekel.

Zaupanja v Grčijo ni več

Do Grčije je bil Mramor kritičen in opozoril, da noben program, ki je bil z državo doslej zastavljen in podpisan, ni bil izveden. “V pogajanjih je bil napor Grkov usmerjen izključno v to, da bi lahko naredili čim manj, da bi bil odpis vseh nabranih dolgov čim večji in da bi dobili čim več dodatnega denarja. Verjetno je vsakemu jasno, da tako država ne more funkcionirati in da bodo ljudje na koncu trpeli. To se tudi dogaja,” je dejal Mramor. Slovenija na to ne more pristati.

Kot je poudaril minister, z vsakim posojilom pridejo zahteve, ki naj bi zagotovile, da bo država delovala tako, da bo posojila lahko vrnila. “Sicer je to subvencija,” je opozoril.

Poudaril je tudi, da zaupanja v Grčijo po petih letih neizvršenih programov “ni več”. Tako so posojilodajalci zahtevali od Grčije izvedbo predhodnih ukrepov, ki bi jih morala država izvesti, preden bi ji odobrili dodaten denar ali odpis dolgov. Tega Grčija ni sprejela, a tako sistem pač deluje in to je logično, je poudaril minister.

STA