Cerar: Vlada bo nadaljevala s prodajo Telekoma

LJUBLJANA > Po njegovih besedah je vlada namreč opustila idejo o razdelitvi Telekoma Slovenije na infrastrukturni in storitveni del, pri čemer bi prodali le storitveni del, poroča Reuters.

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je danes na zahtevo ZL razpravljal o privatizaciji Aerodroma Ljubljana, Telekoma Slovenije in drugih podjetij v državni lasti. ZL si je želela, da bi DZ razveljavil lanski sklep o soglasju za privatizacijo 15 družb v državni lasti, a odbor o tem sploh ni glasoval. Predsednica odbora Urška Ban (SMC) namreč sklepa ni dala v glasovanje, ker bi moral biti sklep predlagan kot akt. To je v imenu ZL Luka Mesec že storil, odbor ga bo obravnaval na eni od prihodnjih sej. ZL si je poleg zaustavitve privatizacije želela tudi poročanja o postopkih prodaje, a predsednica tudi tega ni dala v glasovanje. Po njenih pojasnilih je namreč Slovenski državni holding (SDH), ki bdi nad državnim premoženjem in vodi postopke privatizacije, enkrat letno dolžan poročati DZ in podati poročilo do konca oktobra, poleg tega pa mora tudi četrtletno poročati komisiji za nadzor proračuna in javnih financ. Na srečanju, ki ga v Ljubljani organizira Reuters, je Cerar v prvem pogovoru za tujo medijsko hišo poudaril, da bo Slovenija nadaljevala s prodajo podjetij, ki so na prednostnem seznamu za privatizacijo, ki ga je na predlog vlade Alenke Bratušek lani sprejel DZ. Kot je uvodoma na seji sicer dejal Mesec, je bil postopek privatizacije doslej nepregleden, pojavlja se tudi dvom o zakonitosti in sumu oškodovanja državnega premoženja, pri tem pa izpostavil Helios. Pri Heliosu gre po njegovem mnenju za tajkunski prevzem.

“Privatizacija 15 podjetij na seznamu, tudi Telekoma, se mora nadaljevati, dokler ne bo končana,” je poudaril. Po njegovem mnenju si namreč Slovenija ne more privoščiti, da bi pri vlagateljih izgubila ugled.

Dejal je, da bo vlada v prihodnjih mesecih pripravila dodaten seznam podjetij za prodajo. “Z nadaljevanjem privatizacije bomo spodbudili gospodarstvo in konsolidirali javne finance, zato je še toliko bolj pomembno, da imamo jasne kriterije, kaj bomo prodali, zakaj in komu,” je dejal.

Čeprav ne bo enostavno, si bo vlada, kot je dejal, prizadevala tudi za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda v prihodnjem letu, medtem ko naj bi letos ta znašal 4,5 odstotka.

“To ostaja vladni cilj, vendar bo zelo zahtevno ... V naslednjih tednih bomo lahko ocenili, kako realističen je ta cilj,” je še dejal o znižanju primanjkljaja pod tri odstotke. Med drugim se je danes zavzel za učinkovitejšo davčno politiko, zmanjšanje birokracije in sive ekonomije ter privabljanje tujih investicij.

Ob tem je priznal, da Slovenija še ni “zunaj nevarnosti”, saj se lahko, če vlada, poslanci, banke in druge inštitucije ne bodo opravile svojega dela, znova znajde v podobnem položaju kot lani. Nova vladna koalicija je po njegove mnenju sicer v državo že prinesla politično stabilnost, kar bi lahko pomagalo k gospodarskemu okrevanju.

STA