Cerarjev odstop po mnenju ekonomistov ne bo imel večjih gospodarskih posledic
Sredin odstop premierja Mira Cerarja po mnenju ekonomistov ne bo imel večjih posledic za gospodarstvo in finančne trge, saj do rednih parlamentarnih volitev ni več daleč. Še najbolj negotova se jim zdi usoda pogajanj z javnim sektorjem glede dviga plač, vprašljiv pa je tudi prihodnji razvoj dogodkov glede NLB in projekta drugi tir.
LJUBLJANA > Odstop Mira Cerarja po ocenah ekonomista Marka Jakliča ne bo imel večjih političnih ali gospodarskih posledic. Do parlamentarnih volitev namreč ni več daleč, poleg tega pa slovenski finančni trg ni dovolj razvit, da bi se na njem lahko ustvarjala stabilnost ali nestabilnost, je prepričan.
"Ne vem pa, kako bo s stavkovnim valom. Nanj ima odstop lahko določene posledice, saj vlada na tem področju zdaj ne bo operativna. Koliko bodo sindikati kazali svoje mišice, bomo še videli," je dejal in dodal, da bi to za gospodarstvo kratkoročno vendarle lahko pomenilo določene stroške.
Veliko bolj negotova je po Jakličevem mnenju nadaljnja usoda NLB in projekta drugi tir. Pogajanja z Evropsko komisijo glede NLB bi se po njegovih ocenah morala nadaljevati, drugi tir pa je vprašljiv. Spomnil je, da je črpanje evropskih sredstev pogojeno z določenimi časovnicami, o možnostih uspeha dodatnih pogajanj pa je po njegovih besedah težko ugibati.
Da bo imel Cerarjev odstop omejen vpliv na kapitalske trge in gospodarske razmere, meni tudi glavni ekonomist skupine Alta Sašo Stanovnik. Junija se namreč obetajo redne volitve, poleg tega pa "ta koalicija tako ali tako ni veljala za reformno in se je pravzaprav bolj izogibala večjim odločitvam".
"Na neki način je ta odstop samo potrditev tega, da bodo številna vprašanja o drugem tiru, NLB in plačah javnih uslužbencev nerazrešena oziroma preložena na naslednjo vlado. Zna pa biti zaradi tega dogodka predvolilna tekma bolj burna in zanimiva," je ocenil.
Še najbolj neposreden vpliv ima lahko odstop po Stanovnikovih ocenah na Luko Koper, a je tudi v tem primeru težko oceniti, kako bi lahko zaplet z referendumom vplival na vrednost delnice. "Za NLB pa to pomeni ohranitev statusa quo do nadaljnjega," je dejal Stanovnik.
Tudi analitik KD Skladov Primož Cencelj odstopu ne pripisuje posebnega vpliva na finančne trge. Glede NLB je ocenil, da "ni bila samo v premierjevih rokah, temveč gre za splošno vladno zgodbo".
Kot bolj nejasno vprašanje je izpostavil dvig plač, ki ga zahtevajo sindikati. "Če bi se pogajanja in stavke prestavila na naslednjo vlado, bi bilo to mogoče zelo dobro za javne finance," je dodal.
