Čez noč uvedeni in čez noč ukinjeni obvezni testi za čezmejne migrante

PRIMORSKA > V četrtek in včeraj je med Slovenci, ki dnevno prehajajo mejo z Italijo, završalo. Pa ne samo med njimi. “Preselil sem svojo pisarno v Novo Gorico,” je povedal Mitja Sulić, ki v Italiji dela kot prodajni operativec v logistiki. “V četrtek ob 6.45 sem opazil novico v Delu, prenesel sem računalnik in vse drugo potrebno za svoje delo čez mejo, v Slovenijo. Našim oblastem namreč ne zaupam, kajti tudi druge ukrepe je predstavljala kot začasne, za teden ali štirinajst dni,” razlaga Sulič.

Vlada je v sredo zvečer spremenila odlok o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve covida-19. Čezmejni delovni migranti, šolarji, študenti in vsi, ki državno mejo prehajajo zaradi oskrbe in pomoči družinskim članom ali so v sosednjo državo napoteni na zdravstveno storitev, bi morali imeti negativen test na koronavirus, ki ni starejši od sedmih dni. Režim naj bi veljal do 12. februarja, a je bil sinoči že ukinjen. Kot pišejo italijanski mediji, tudi zaradi pritiska italijanskih oblasti in napovedi recipročnega ukrepa.

Podaljšali čas za testiranje

Sprememba režima je presenetila tudi novogoriški zdravstveni dom. Zlasti zato, ker po besedah direktorice Petre Kokoravec o tem ni bil nič obveščen: “Za novost sem izvedela šele v četrtek neformalno in iz medijev.” Ker je interes za brezplačne hitre teste upadel, so nameravali v zavodu zmanjšati število osebja v šotoru za ta namen, postavljenem na parkirišče pri sodni palači v Novi Gorici. Nazadnje so se morali v četrtek na vrat na nož pripraviti na nov val. Ki se je včeraj dopoldne tudi zgodil. Zavodu je novost otežila organizacijo dela, pri čemer izvaja tudi cepljenje proti covidu-19 in bo ravno zdaj testiral še učitelje otrok prve triade. Včeraj so podaljšali urnik testiranja.

Prezrli povezanost obmejnega prostora
“Največja napaka je, da se pri pripravi tega ukrepa ni upoštevalo prepletenosti obmejnega prostora in da je začel veljati čez noč,” pravi Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Primerov, ko je ukrep spravil v precepe čezmejne delavce, šolarje, podjetnike in druge, je bilo včeraj nič koliko. Eno izmed kovinskopredelovalnih podjetij s Tržaškega denimo zaposluje 13 delavcev iz Slovenije. Za vstop nazaj v Slovenijo bi potrebovali negativne teste, a včeraj jih niso mogli opraviti, brez njih pa bi ob prehodu meje tvegali napotitev v karanteno.
Čezmejni delavci in čezmejni šolarji so v državah, ki so uvedla tak ukrep, izjema, pri nas pa včeraj ni bilo tako. “Slovenija si bo s tem sama škodovala. Čezmejnem delavcem, teh je približno 10.000, bo s tem v najboljšem primeru povzročila logistične probleme, povezane z opravljanjem testov. Če bo ukrep trajal dlje, morda kakšen izmed delodajalcev iz Italije zaradi vsega tega raje ne bo vzel Slovencev v službo,” še opozarja Šik.
Šik sicer meni, da te omejitve, povezane z dnevnimi migranti, niso upravičene, a Avstriji, ki se je prva odločila zanje, priznava, da se jih je lotila pravočasno. Prejšnji teden jih je napovedala, spremenjen režim na meji pa začne veljati 10. februarja. “Ukrep preseneča tudi zato, ker se epidemiološka slika izboljšuje. Če je že treba zapirati mejo, bi bilo bolj logično, da bi se za to odločila Italija, saj so epidemiološke razmere tam boljše kot v Sloveniji.” SR

Čez noč so se znašli v neskladju s pravili

Sulič je spremembe dojemal kot nepotrebne, poudarja, da oblasti ne razumejo povezanosti teritorija obeh Goric in okolice, tako kulturne kot ekonomske, njemu samemu pa bi ukrep, če bi še veljal, zvišal stroške. In ni edini, ki tako razmišlja, sploh pa ni edini, ki so ga spremembe zadevale. Kolikor ve, je vlada 14.000 dnevnim migrantov med Slovenijo in Italijo otežila življenje praktično čez noč.

To je bilo najbrž najbolj izrazito na ožjem Goriškem, še zlasti med obema Goricama, tudi zato, ker so se v preteklosti številni Slovenci preselili onkraj meje, službe pa ohranili pri nas. In njihovi otroci hodijo v Slovenijo v šolo. Ker je vest o novem režimu na zunanjih mejah Slovenije v četrtek počasi prihajala na dan, so se včeraj nekateri znašli v zagati. In če v šotoru novogoriškega zdravstvenega doma za hitro testiranje v četrtek ni bilo ljudi, je včeraj dopoldne občasno vladala zmeda in gneča. Tolikšna, da je nekatere odvrnila od čakanja v vrsti in so se spraševali, kje opraviti teste, da bodo mejo prehajali skladno s pravili. Sploh, ker je pred njimi bil podaljšani vikend in hitrih testov nihče ne opravlja, razen zdravstvenih domov.

“Ves dan skušam stopiti v stik z državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Francom Kanglerjem, vendar ga nismo še dobili,” je včeraj popoldne povedal novogoriški župan Klemen Miklavič. Vseeno je bil previden in je vzel v zakup, da je bil novi režim za dnevne migrante uveden prenagljeno ali pomotoma. “Je pa to ukrep, ki zopet ne upošteva, da državna meja med Goricama deli urbano območje, in da - ironično - bistveno bolj zareže v vsakdanjik ljudi, kot meje med občinami, saj te niso začrtane sredi mesta. Poleg tega je naša regija gospodarsko integrirana s soseščino čez mejo. Govoril sem že z briškim županom, ministrstvu bomo poslali pismo. Želimo pa stopiti v stik s Kanglerjem, da bi nam pojasnil, kaj je vzgib za ta ukrep. Vzpostavili smo reden stik z vlado, v preteklost dosegli izjeme in razumevanje za našo specifiko.”

Iz nočne izmene na testiranje

“Ni korektno, lahko bi nam dali kakšen dan več, ne pa da moramo urejati vse na hitro, čez noč, ” je bil včeraj kritičen Sandi Prosen, direktor družbe Termoplasti-plama iz Hrušice, kamor se vsak dan vozi v službo 15 delavcev iz Hrvaške. Če se ne bi dogovorili z zdravstvenim domom, bi se lahko zgodilo, da v podjetju, kjer del proizvodnje poteka nepretrgoma, na te delavce ne bi mogli računati. Tako pa so hrvaške delavce, ki so delali v nočni izmeni tega podjetja, in tiste, ki so zjutraj s Hrvaške prišli tja v službo, poslali direktno v bistriški zdravstveni dom, kjer so jim vzeli brise; izjemoma, saj hitrih testov ob petkih tam ne opravljajo.

“Podpiramo vladne ukrepe za preprečevanje širjenja epidemije, a ta ukrep nas je presenetil. Vsaj kak dan več bi nam morali dati. Pri nas je s Hrvaške 15 od skupaj 145 delavcev. Če ne bi mogli priti v službo, bi se kar poznalo ... Če bo ta ukrep trajal dolgo, bodo stroški, pa tudi čas jemlje,“ je včeraj popoldne dejal Prosen. Po drugi strani ne vidijo prav veliko smisla tega ukrepa zdaj, ko se epidemiološka slika izboljšuje. “Že skoraj eno leto v podjetju 'živimo' tudi s čezmejnimi delavci, vsi skupaj skrbimo za zaščitne ukrepe ... Kaj je zdaj drugače, da morajo imeti negativni test za vstop v državo? Ne vem, morda pa imajo pristojni za to kakšne argumente. Nekaj pa je jasno: če ne bi dosledno izvajali ukrepov in ne bi že večkrat testirali delavcev, bi tovarno že zaprli,” še pravi Prosen. V industrijski coni Plama deluje pet podjetij s skupaj več kot 400 zaposlenimi; izpeljali so že tri množična testiranja.

Tudi delavec koprske družbe Trgo ABC, ki prihaja s Hrvaškega, se je včeraj znašel v zagati. Čez mejo so ga včeraj zjutraj sicer spustili, namenjen je bil na hitri test v zdravstveni dom. “A tam so mu rekli, da naj pokliče in se naroči, potem pa jih ni več mogel doklicati. Na koncu smo se zmenili, naj naredi test na Hrvaškem in v torek pride v službo. Je dober delavec, ga potrebujemo, zato bomo mi plačali stroške testa,” je povedal direktor družbe Trgo ABC Igor Mahne. Testa v torek ne bo več rabil.

Za hitri test na Hrvaškem 30 evrov

Tudi lastnik enega izmed podjetij, ki živi na onkraj meje, na Hrvaškem, dela pa v Sloveniji, se je včeraj znašel v precepu. Novosti glede dnevnih migrantov so bile znane šele v četrtek. “Da bi šel čez mejo brez negativnega testa, nisem hotel tvegati, čeprav bi se verjetno izšlo, sploh ker bi šel takoj na testiranje. Tako sem šel na testiranje v Umag, dočakal negativni rezultat in potem čez mejo. Za test sem na Hrvaškem plačal približno 30 evrov, pri nas bi bil verjetno brezplačen,” razmišlja.

V največjem bistriškem avtoprevozniškem podjetju Tramper sicer nimajo zaposlenih iz Hrvaške, a pri prečkanju meje so njihovi vozniki vedno pred preizkušnjo. “Je veliko zmede in negotovosti. Ko gre naš voznik čez mejo, nikoli ne vemo, ali ga bodo res spustili in ali bomo izpeljali posel. Eno so navodila, ki jih dobimo od GZS, druga pa je praksa. Zgodilo se je že, da so našega voznika na enem mejnem prehodu brez problemov spustili čez mejo, drugega voznika na drugem mejnem prehodu pa ne, čeprav je imel identično dokumentacijo kot prvi,” se jezi Julijan Lavrenčič iz podjetja Tramper.