Cilj je država poštene igre
Včeraj je na devetem vrhu gospodarstva kakih 400 gospodarstvenikov vladi ponudilo konkretne predloge, kako dvigniti konkurenčnost domačega gospodarstva. Z vladne strani so dobili predvsem napoved, da si bo ta prizadevala za stabilizacijo razmer v državi, saj je to predpogoj za vse ostalo.
BRDO PRI KRANJU >Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič si je na devetem vrhu gospodarstva zaželel, da se gospodarstveniki ne bi na tem dogodku vsako leto srečevali z novimi ministri in politiki. Predsednik vlade Miro Cerar, ki se je vrha udeležil v družbi številnih ministrov, namerava njegovo željo uresničiti z napovedjo, da bo država prednostno poskusila urediti sama sebe: “Zelo pomembno je, da država stabilizira samo sebe.”
V prihodnjih mesecih bo imela vlada veliko dela s stabilizacijo javnih financ, pri čemer jih bo sedanja gospodarska rast v državi prišla zelo prav, je poudaril Cerar. Zato je sprejemanje ukrepov, ki te rasti ne bi zadušili, še toliko bolj pomembno. Poleg politične stabilnosti Cerar gospodarstvu napoveduje spodbujanje zaposlenosti. Cerar je izpostavil še, da vlada ne bo višala davkov.
Cerar je sicer v govoru pred gospodarstveniki poudaril, da mora Slovenija postati dežela poštene igre. “Ni fer, da se od države zahteva, kar je naloga podjetij, organizacij in posameznikov, in ni fer, da se od podjetij in organizacij zahteva tisto, kar je naloga države, državnih institucij,” je dejal.
Gospodarstveniki so sicer včeraj za vlado pripravili 36 prednostnih ukrepov, ki bi jih bilo po njihovem prepričanju treba izpeljati za dvig konkurenčnosti, pa tudi za povečanje optimizma v državi. Med predlogi so uvedba online davčnih blagajn za vse davčne zavezance, razbremenitev stroškov dela, fleksibilnost pri zaposlovanju in odpuščanju ter destimulacija nedela. Predlagajo tudi preučitev možnosti za izkoreninjenje najnižje cene kot edinega merila pri javnih naročilih, želijo si več gospodarske diplomacije, za podporo turizmu pa samostojno Slovensko turistično organizacijo. V ospredju pričakovanj gospodarstvenikov so pričakovanja po debirokratizaciji in optimizaciji delovanja države na vseh področjih, kar naj vključuje tudi osebno odgovornost uradnikov za vodenje postopkov.
Gospodarstveniki si želijo tudi določitev ključnih razvojnih infrastrukturnih projektov. Ključna za razvoj gospodarstva je po njihovem mnenju tudi celovita prenova prostorske, okoljske in gradbene zakonodaje.
JANA KREBELJ