Cinven v nakupu ni več videl biznisa

LJUBLJANABritanski investicijski sklad Cinven, ki je bil kot edini ponudnik 72,75-odstotnega deleža Telekoma Slovenije izbran za nakup, je v ponedeljek sporočil, da ne želi nadaljevati pogajanj za zaključek prodajnega postopka. Na podlagi tega je Slovenski državni holding (SDH) včeraj uradno končal postopek prodaje Telekoma, ki je potekal več kot dve leti.

Cinven ni bil resen ponudnik

SDH bo v naslednjem obdobju proučil možnosti glede nadaljnjih korakov upravljanja naložbe v Telekom Slovenje. V skladu s strategijo upravljanja kapitalskih naložb je Telekom Slovenije opredeljena kot portfeljska naložba, “zato bo SDH kot aktiven in zahteven upravljavec državnega premoženja skrbel za izvajanje najboljše prakse korporativnega upravljanja v družbi Telekom Slovenije,” so sporočili iz SDH, ki je v imenu konzorcija lastnikov vodil prodajo.

V kabinetu premierja Mira Cerarja do oddaje naših besedil v tisk odstopa Cinvena niso želeli komentirati, ostali akterji pa so zavzeli podobna stališča kot v postopku izbire kupca. V sindikatih, SD (tudi afera Veberkom je bila proizvedena zaradi prodaje Telekoma tujim lastnikom) in Združeni levici so zadovoljni z iztekom, v Novi Sloveniji neprodajo obžalujejo, v Desusu in ZaAB pa menijo, da Cinven ni bil najbolj resen ponudnik. Kritični do neuspešne prodaje so nekateri neoliberalni ekonomisti, drugi pa poudarjajo, da Cinven sploh ni bil strateški lastnik.

V samem Telekomu poudarjajo, da so vseskozi strokovno podpirali postopek prodaje, za njihovo poslovanje pa je pomembno, da proces ne traja predolgo. Začrtani strategiji in viziji razvoja so sledili tudi v času prodaje, strateškim usmeritvam pa bodo prav tako sledili tudi v prihodnje.

Morda nova dokapitalizacija

Zastavlja se vprašanje, kaj se bo s Telekomom dogajalo v prihodnjih letih. V strategiji upravljanja z državnim premoženjem je zapisano, da je ta določen za portfeljsko naložbo, zato bi se lahko prodajni postopek družbe nadaljeval še v četrtem krogu prodaje. V primeru nesprejemljivih ponudb pa je možen tudi kakšen alternativni scenarij, na primer postopna uvrstitev njegovih delnic na mednarodni kapitalski trg.

Vendar se v zgodbi o privatizaciji Telekoma že pojavljajo namigi o tem, da naj bi bil Telekom Slovenija med interesenti za nakup Telekoma Srbije. Zanj bi potreboval najmanj dve milijardi evrov, ki bi jih moral dobiti z dokapitalizacijo ali z zadolževanjem. Če bi se odločili za dokapitalizacijo, bi država to lahko izkoristila, da bi zmanjšala lastniški delež v družbi. Je pa včeraj med ekonomskimi strokovnjaki vladala previdnost pri takšnem vstopanja na srbski trg, saj so se tam mnoga slovenska podjetja že opekla.

Proces konsolidacije na telekomunikacijskem trgu je v zadnjih letih intenziven tako na evropski kot tudi na slovenski ravni. Od leta 2013 je Vodafone kupil nemška kabelska operaterja Kabel Deutschland (7,7 milijarde evrov) in Ono (7,2 milijarde), francoski Orange je prevzel špansko telekomunikacijsko podjetje Jazztel (3,4 milijarde), Altice pa operaterja Portugal Telecom (7,4 milijarde) in francoskega operaterja SFR (17 milijard). Deutsche Telekom je kupil preostali 49-odstotni delež v družbi Slovak Telekom (900 milijonov), Telefonica Deutschland je prevzela mobilnega operaterja E-plus (8,6 milijarde) in britanski BT je kupil mobilnega operaterja EE (16,7 milijarde). V Sloveniji je Telekom Austria kupila mariborski Amis (30 milijonov), Telemach je prevzel Tušmobil (neuradno 110 milijonov), Telekom Slovenije pa je kupil Debitel (neuradno 13 milijonov).

Investicija ni ekonomsko vzdržna

Cinven je za razloge odstopa navedel več pomembnih dogodkov, ki so se zgodili od junijske ponudbe za nakup, na podlagi katerih zanj transakcija ni več ekonomsko vzdržna. Zaradi zaostrenih razmer na finančnih trgih so se povečali stroški financiranja, kar negativno vpliva na celoten postopek, slovensko poslovno okolje pa je zelo negotovo. V Cinvenu so izpostavili tudi kompleksnost političnega okolja v Sloveniji, kakor tudi močno odmevnost prodajnega postopka v javnosti in neugodne spremembe predpisov EU o mednarodnem gostovanju. Skratka: investicija v posel jim ne bi prinesla toliko dobička, kolikor so najprej pričakovali.

Tako se je brez prodaje zaključil tudi tokratni, lani zagnani poskus privatizacije največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja. Začetki poskusov prodaje Telekoma Slovenije sicer segajo v leto 2000, naslednji poskus privatizacije pa se je brez prodaje sklenil leta 2008.

DENIS SABADIN