Članice EU lani mednarodno zaščito podelile 300.000 prosilcem, Slovenija stotim
Države članice Evropske unije so lani mednarodno zaščito podelile 295.785 prosilcem, kar je približno šest odstotkov manj kot leta 2018. Največ ljudem so zaščito podelili v Nemčiji, in sicer 116.230. Med prosilci, ki so jim odobrili zaščito, je največ Sircev. Slovenija je zaščito podelila 100 prosilcem za azil, je v ponedeljek sporočil Eurostat.
BRUSELJ, LJUBLJANA > Leta 2018 so v članicah EU mednarodno zaščito odobrili 316.200 ljudem, kar je približno šest odstotkov več kot leta 2019.
Od vseh 295.785 ljudi, ki so lani v 27 državah članicah prejeli zaščito, jih je največ prejelo status begunca, in sicer 141.055 oziroma 48 odstotkov. 82.070 jih je prejelo subsidiarno zaščito, kar je 28 odstotkov, 72.660 (25 odstotkom) pa so odobrili bivanje v državi zaradi humanitarnih razlogov.
Največ prosilcev za azil je zaščito prejelo v Nemčiji, in sicer 116.230. Sledita Francija z 42.120 odobrenimi prošnjami in Španija z 38.525, še navaja Eurostat.
Med tistimi, ki so v EU prejeli eno od vrst mednarodne zaščite, je največ Sircev. Teh je bilo 78.575 oziroma 27 odstotkov. Sledijo Afganistanci, ki jih je bilo 40.030 (14 odstotkov), in Venezuelci, ki jih je bilo 37.490 (13 odstotkov).
Slovenija je zaščito lani podelila 100 prosilcem za azil, potem ko jo je predlani 105. Med njimi je bilo leta 2019 največ, 35 državljanov Turčije. Sledili so državljani Sirije, ki jih je bilo 15, in državljani Irana, ki jih je bilo deset.
Eurostat je danes objavil še podatke o mladoletnih prosilcih za azil brez spremstva v 27 državah članicah EU za leto 2019. V Sloveniji je lani za mednarodno zaščito zaprosilo 670 mladoletnikov brez spremstva, kar je 80 odstotkov vseh mladoletnih prosilcev. To je največji delež v EU.
Število mladoletnih prosilcev brez spremstva se je lani v primerjavi z letom pred tem povečalo. Leta 2018 jih je bilo 555.
Lani je bilo v Sloveniji med mladoletnimi prosilci za azil brez spremstva 98,4 odstotka fantov, samo 3,4 odstotka pa jih je bilo mlajših od 14 let. Največji delež mladoletnih prosilcev brez spremstva v Sloveniji so lani predstavljani Afganistanci, ki jih je bilo 200. Sledijo Pakistanci (140) in Alžirci (110).
V 27 članicah EU je lani skupaj za azil zaprosilo 13.795 mladoletnikov brez spremstva, potem ko jih je bilo predlani skoraj 20 odstotkov več oziroma 16.785. Med mlajšimi od 18 let je bilo lani prosilcev brez spremstva 6,9 odstotka. Med slednjimi je bilo 85,2 odstotka fantov, enajst odstotkov pa jih je bilo mlajših od 14 let.
Največ mladoletnih prosilcev brez spremstva je za azil zaprosilo v Grčiji in sicer 3330 oziroma 24,1 odstotka. Sledita Nemčija z 2690 (19,5 odstotka) in Belgija s 1220 (8,8 odstotka). Največ je bilo Afganistancev (4205 oziroma 30 odstotkov), Sircev (1370 oziroma 10 odstotkov) in Pakistancev (1355 oziroma 10 odstotkov), še navaja Eurostat.