Črnograditelji, pozor, minister vas snema!

Slovenija
, posodobljeno:

“Ena pomembnejših aktivnosti letos je poslikava celotne Slovenije,” pravi minister za infrastrukturo Samo Omerzel. Pripravlja namreč povsem novo strategijo razreševanja črnih gradenj.

Prav črna gradnja nad Sečoveljskimi solinami je po  treh  dneh odnesla z ministrskega stolčka Igorja Maherja, predhodnika Sama Omerzela na čelu infrastrukturnega resorja
Prav črna gradnja nad Sečoveljskimi solinami je po treh dneh odnesla z ministrskega stolčka Igorja Maherja, predhodnika Sama Omerzela na čelu infrastrukturnega resorja Tomaž Primožič/Fpa

KOPER > Letalski posnetki celotne države bodo, kot kaže, podlaga za kasnejšo možnost legalizacije nedovoljenih gradenj, kot so to letos izpeljali na Hrvaškem. “S posnetki bomo na presečni datum dobili pravo sliko, kateri objekti so bili postavljeni do določenega datuma in česa še ni bilo,” pravi Samo Omerzel. V sodelovanju s stroko so najprej pripravili koncept razreševanja nedovoljenih gradenj, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, sledila pa bo nova zakonodaja za to področje, pravi minister. Besedilo “črnograditeljskega zakona” bodo v vladno proceduro predvidoma uvrstili konec leta.

Podrobnosti, kaj bo mogoče legalizirati in česa ne, minister še ni razlagal. Pravi pa, da želi zadevo urediti enkrat za vselej. “Kajti, zame je bilo bridko spoznanje, da so bile doslej neuspešne prav vse legalizacije. Dokaz, da so bile neuspešne, je, da se zdaj s tem spet ukvarjamo,” razmišlja Omerzel.

Kot kaže, se naša vlada nagiba k hrvaškemu modelu razreševanja črnih gradenj. Na Hrvaškem, kjer so imeli po nekaterih ocenah celo 250.000 črnih gradenj, so v letu 2011 najprej naredili aero-foto posnetek celotne države, leto kasneje pa sprejeli zakon o urejanju nezakonito zgrajenih stavb. Kar je bilo do določenega datuma vidno na posnetku (vsaj temelji z zidovi), je prišlo v poštev za legalizacijo, kar je zraslo kasneje, pa nikakor ne; tiste, najnovejše črne gradnje, so večinoma že rušili. Črnograditeljem, ki so želeli urediti nezakonito početje, so dali rok do 30. junija letos, da vložijo prošnje za legalizacijo, pri tem pa so jim poleg komunalnega in vodnega prispevka zaračunali tudi “kazen” oziroma nadomestilo za legalizacijo.

Tudi premierka Alenka Bratušek je v petek med ključnimi ukrepi za omejevanje sive ekonomije omenila uvedbo odškodnin za črne gradnje, ne glede na to, ali bodo te legalizirane ali ne.

KATJA GLEŠČIČ