Čudna pota podpisov za referendum
Državni svet je včeraj podprl zahtevo koalicije, da pobudo poslancev Pozitivne Slovenije in še treh poslancev za referendum o Slovenskem državnem holdingu pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Poslance opozicije je posebej razburilo dogajanje okoli izginulih podpisov za referendum o slabi banki.
LJUBLJANA> V uvodnem delu razprave o koalicijskem predlogu zahteve za presojo ustavnosti referendumske zahteve o zakonu o Slovenskem državnem holdingu je bilo slišati že znane argumente o zakonu in posledicah morebitnega referenduma o njem. Več koalicijskih poslanskih skupin je pozvalo tudi k umiku referendumske zahteve.
Koalicija: za izhod iz krize
Morda se razpleta zaplet z izginulimi podpisi za referendum o slabi banki. Interna preiskava v DZ, ki jo je odredil predsednik DZ Gregor Virant, je pokazala, da so strokovne službe DZ na notranje ministrstvo poslale 36 listov s podpisi več, kot so jih prejele nazaj. Po Virantovem mnenju se bo izkazalo, da je podpisov dovolj. Kot je znano, je sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije opozoril da je v DZ oddal 3127 podpisov, ministrstvo za notranje zadeve pa jih je evidentiralo 2733. Virant pojasnila ministrstva pričakuje v dnevu ali dveh. Virant je pred včerajšnjim glasovanjem s tem seznanil tudi poslance. Kot je dejal, so mu uslužbenci DZ zagotovili, da je bilo delo opravljeno korektno. Originalni podpisi so sicer v državnem zboru. Z notranjim ministrom Vinkom Gorenakom pa se je dogovoril, da bo ta preiskavo sprožil tudi v ministrstvu.
V koaliciji so prepričani, da razpršeno in nepregledno upravljanje državnih naložb zmanjšuje vrednost premoženja in vpliva na zmanjšanje likvidnosti javnih financ.
V SDS poudarjajo, da gre za enega od petih ključnih ukrepov za izhod iz krize, ki prinaša vrsto kratkoročnih in dolgoročnih učinkov.
V imenu vlade je minister za finance Janez Šušteršič ponovno opozoril, da so že posledice same vložitve referendumske zahteve veliko hujše kot je kar koli tistega, kar izhaja iz zakona.
Alenka Bratušek (PS) je ponovila vse argumente proti sprejetemu zakonu. Med drugim je prepričana, da zakon omogoča velikanski političen vpliv na poslovanje holdinga, zakon pa po njenih besedah izpostavlja upravljanje državnih naložb konfliktu interesov in korupcijskemu tveganju. Podobnega mnenja so v SD. Priznavajo, da je referendum sicer škodljiv, a da je še bolj škodljiva je vsebina zakona. Vlada je naj se zato sestane s pobudniki referenduma in skuša najti izhod iz tega položaja. V DL in SLS so pobudnike pozvali, naj pobudo umaknejo.
Türk in Virant še upata
Včeraj sta se o možnih poteh iz referendumske blokade pogovarjala predsednik republike Danilo Türk in predsednik DZ Gregor Virant. Strinjata se,da ob ustrezni politični volji obstaja realna pot do sporazuma, ki bi omogočila, da do referenduma o državnem holdingu ne pride in da se je treba o tem še pogovarjati.
Kot je pojasnil Virant, s predsednikom republike rešitve vidita v sporazumu med koalicijo in opozicijo, ki bi zajemal umik referendumske zahteve o zakonu o državnem holdingu in zavezo za noveliranje zakona.
Iz kabineta predsednika države pa so sporočili, da je bilo izhodišče za pogovor že v minulem tednu izražen interes obeh za iskanje sporazuma, ki bi omogočil preseganje nasprotij, ki so pripeljale do zahteve za referendum.
Kompromis glede zakona bi bilo treba po Virantovem mnenju iskati v zagotovitvi varovalk za transparentnost delovanja holdinga, ki zajema nadzor računskega sodišča in podvrženost holdinga zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ter pri sestavi nadzornega sveta holdinga.
Kot je napovedal, bo ministru za finance Janezu Šušteršiču predlagal sestanek z opozicijo. Predsednik vlade Janez Janša pa se je v pogovoru vsaj dveh točkah omenjenih rešitev strinjal, je dejal Virant.
STA, NR