“Čudna so Božja pota. Upam, da ve, kaj dela.”

LJUBLJANA > Tako kot je papež Frančišek pred 14 meseci odmevno odstavil dva slovenska škofa, je v soboto odmevno postavil novega človeka na eno od izpraznjenih mest. Prvič, odkar obstaja ljubljanska nadškofija, je papež na njeno čelo imenoval patra iz reda frančiškanov. Poslanstvo tega reda je udejanjati sporočilo sv. Frančiška, da sreča ni v materialnih stvareh, ampak v uboštvu, ljubezni in usmiljenju do sočloveka.

Kristjani naj gredo od oltarja v svet

V Vatikanu so novico, da vodenje nadškofije prevzema dosedanji provincial frančiškanov Stane Zore, pomenljivo naznanili prav na god sv. Frančiška. Zoretovo ime je v širši javnosti neznano; ne prihaja iz struktur, ki so imele doslej pomembno vlogo v življenju ljubljanske škofije, niti iz akademskih krogov. Še največ bi lahko o njem povedali verniki, ki so ga poznali kot spovednika, voditelja duhovnih obnov v župnijah ter duhovnika pri frančiškanih na Tromostovju in v romarskih središčih, za katera skrbijo frančiškanski patri.

Pred leti je služboval tudi na Primorskem. Kot rektor samostana na Sveti Gori je poskrbel, da je podoba svetogorske Matere Božje ob prvem obisku Janeza Pavla II. krasila oltar na odprtem prizorišču v Postojni.

56-letni Stane Zore je na dan, ko je Vatikan Sloveniji sporočil novico o njegovem imenovanju za nadškofa, praznoval 30. obletnico svojih redovnih zaobljub. V nadškofa naj bi bil posvečen konec novembra. Med sobotno mašo, prvo po svojem imenovanju, je vernike pozval, naj sledijo duhovnosti sv. Frančiška. Od oltarja naj gredo v svet in imajo odprte oči za brate in sestre ter tako utelešajo evangelij.

Slaba napoved za karieriste

Urednik revije OgnjiščeBožo Rustja, ki se je z Zoretom - ne da bi kdo od njiju vedel za papeževo odločitev - pogovarjal za zadnjo številko Ognjišča, novega nadškofa pozna še iz študentskih let. Opisuje ga kot praktičnega človeka, pa tudi dobrega govorca, ki zna nagovarjati ljudi. “Kolikor ga poznam, je zelo preprost človek, zato res upam, da bo v Slovenijo vnesel duha papeža Frančiška in Sv. Frančiška,” pravi Rustja. To, da je Zore precej nepoznan in da ni bil član vodstvenih struktur na škofiji, Rustja opisuje kot prednost: “Po mojem so iskali kandidata, ki ne bo vpleten v pretekle posle in zlasti v mariborske afere.”

Papeževa odločitev, da naj nadškofijo vodi frančiškan, je sporočilo vsem nam, da v življenju niso pomembne samo materialne stvari, razmišlja Rustja, ki pa se lahko strinja tudi s tem, da je papež v soboto dal lekcijo tistim slovenskim cerkvenim dostojanstvenikom, ki si morda želijo napredovati. “Vedno imam občutek, da bi papež Frančišek rad utišal karierizem. To je zelo slabo znamenje za tiste, ki bi radi delali kariero v Cerkvi,” pravi Rustja.

JANA KREBELJ