Čufer: Svoj nered bomo počistili sami

LJUBLJANA > Nekateri pa v svarilu iz Bruslja slutijo tudi uvedbo že enkrat napovedanega kriznega davka na vse bruto prihodke, tudi pokojnine.

Slovenija je v ponedeljek na zasedanju evroskupine v Bruslju dobila dva opomina - da mora do oktobra učinkovito ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja in da je pri sanaciji bančnega sektorja kakovost pomembnejša od hitrosti. Tudi evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je bil jasen - čas se izteka. “Aprila sem povedal, da so razmere v Sloveniji resne, a še obvladljive, če bo ukrepanje naglo. Ta ocena še velja, a ura teče,” je opozoril.

Vlada ne načrtuje dodatnih ukrepov

“Komisija je spremljala našo razpravo o rebalansu proračuna in meni, da je strukturnega fiskalnega napora premalo, da bi zadostili njihovim zahtevam, da ga je treba več,” je pojasnil finančni minister Uroš Čufer, ki se je včeraj popoldne sestal z Evropsko komisijo, da bi še enkrat pogledali, kaj oni upoštevajo pri oceni fiskalnega napora. “Slovenija ne namerava uporabiti evropskega reševalnega mehanizma ESM,” je zatrdil poslancem v Evropskem parlamentu. “Svoj nered bomo počistili sami, to si lahko privoščimo in to je tudi prav do partnerjev - da ne uporabimo njihovega denarja za čiščenje zmešnjave, ki smo jo sami ustvarili,” je poudaril.

Premierka Alenka Bratušek je že pred tem pojasnila, da vlada poleg ukrepov, ki so že vključeni v rebalans proračuna, dodatnih za leto 2013 ne načrtuje. Z rebalansom in programom stabilnosti je vlada po njenem mnenju naredila največ, kar je v tej polovici leta lahko, zato Bratuškova verjame, da bodo s tem prepričali tudi Bruselj.

SDS: Potreben bo še en rebalans

V opozicijski SDS so - nasprotno - prepričani, da se še enemu rebalansu letošnjega proračuna ne bo moč izogniti. V opozorilih Bruslja vidijo predvsem potrebo po zmanjšanju odhodkov. “Slovenija je dobila še eno možnost popravnega izpita, bojim pa se, da je to zadnja možnost, saj bodo ukrepi še veliko hujši, če do oktobra ne bomo konsolidirali javnih financ,” je poudaril poslanec SDS Andrej Šircelj. Možnosti za dodatne reze v proračunu sicer Šircelj vidi v že pridobljenih pravicah, ki izhajajo iz socialne politike, in jih je treba po njegovem zmanjšati, bolj konkreten pa ni želel biti.

Veber: Nestrpnost Bruslja do Slovenije

Prvak Desusa Karl Erjavec ne vidi več manevrskega prostora za znižanje javne porabe. “Smo proti znižanju pokojnin, tudi za ceno našega sodelovanja v vladni koaliciji,” je jasen Erjavec. Kot opozarja, kar dve tretjini upokojencev živi na robu revščine. Prepričan je, da se države ne bo rešilo iz krize s tem, da se bo jemalo najbolj revnim, ampak da je treba začeti s tistim, kar “imamo za domačo nalogo”, torej s sanacijo bank.

Predsednik DZ Janko Veber (SD) ocenjuje, da gre za nestrpnost Evropske komisije do Slovenije, ker “vedo, da Slovenija lahko sama obvlada razmere, v katerih je glede gospodarske in finančne konsolidacije”. Vodja poslancev SD Matjaž Han pa pravi, da ga različna sporočila iz Bruslja nekoliko begajo. “Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso govori eno, evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn drugo,” pravi Han.

Da je Slovenija, kar zadeva javne finance in bančni sistem, že dolgo časa na tankem ledu zaradi mnogih napak iz preteklosti, pa je v odzivu na opozorila Bruslja dejal notranji minister Gregor Virant. Po njegovem mnenju vladi ne preostane drugega, kot da trdo dela na zmanjševanju javnofinančnega primanjkljaja in sanaciji bančnega sistema. V ZSSS pa so prepričani, da bi dodatna obremenitev ljudi bi še bolj pritiskala na BDP.

PETRA VIDRIH, STA