Da si razvit, ni nujno dobro
Čeprav sta župana najbolj razvitih primorskih občin Šempeter-Vrtojba in Idrija zadovoljna z visokim koeficientom razvitosti, to ne pomeni tudi večjih prihodkov za občino. Ravno nasprotno. S tem bo dostop do državnega denarja otežen.
PRIMORSKA > “Za občane je seveda prednost živeti v razviti občini. Več je delovnih mest, višja je raven javnih storitev, šol, vrtcev, socialnih storitev. Za župana in za občinsko upravo pa visok koeficient razvitosti pomeni tudi probleme,” meni župan Šempetra-Vrtojbe Milan Turk. Občinska uprava mora zagotavljati prihodke, a ima ravno zaradi visokega koeficienta razvitosti težji dostop do denarja države in EU. Večja razvitost namreč ne pomeni tudi višjih prihodkov za občino.
“V naši občini je veliko velikih podjetij, zato je treba javno infrastrukturo prilagoditi njim. Ko pri nas, denimo, postavljamo kanalizacijo in gradimo ceste, nas to stane precej več kot v manj razvitih občinah. Ti stroški so precej višji od prihodkov, ki jih ima občina od velikih družb na njenem območju,” pojasnjuje Turk. V razvito občino, kot je Šempeter-Vrtojba, vsak dan prihaja tudi veliko ljudi, ki niso občani občine, in tudi zanje je treba zagotoviti vso infrastrukturo, dodaja.
Občina pa je zaradi razvitosti prikrajšana, tudi ko gre za kandidiranje na razpisih za kohezijski evropski denar in denar slovenskega regionalnorazvojnega sklada, ki dodeljuje posojila. “Imeli smo tudi že neposredno škodo zaradi tega. V razpisu regionalnorazvojnega sklada je bila naša občina posebej navedena med tistimi, ki se ne smemo prijaviti za posojilo, ker smo preveč razviti. Še bolj ključno pa je to pri kohezijskem denarju in denarju drugih skladov EU.”
Komenskega župana Marka Bandellija smo z vprašanjem o novem izračunu količnika razvitosti ujeli na poti iz Ljubljane, kjer se je pogovarjal o obnovi Ferrarijevega vrta v Štanjelu. “Za nove izračune še ne vem. Se pa naša občina pripravlja na razvojni preboj; pripravljenih imamo vrsto investicij - tako v sklopu slovensko-hrvaških kot slovensko-italijanskih projektov. Če nam bo ta izračun pomagal, da bomo dobili večji delež sofinanciranja iz države in evropskih virov, bo dobro,” je dejal Bandelli.
A ob tem tudi opozoril: “Večje sofinanciranje pa ne pomaga, če občina, od vrha navzdol, ne razmišlja razvojno. Mi to počnemo od prvega dne, to smo jasno pokazali tudi z občinskim prostorskim načrtom, ki smo ga spremenili, ker so bile prejšnje smernice slabe.”
Idrijski župan Bojan Sever soglaša s kolegom Turkom, da je razvitost prednost, ko gre za odmevnost občine v svetu, privlačnost za tuje vlagatelje in, v primeru Idrije, visoko zaposlenost. Pomni tudi višje davke, ki pa jih država z zniževanjem primerne porabe za občine vztrajno izničuje. Sočasno ne znižuje obveznosti občin in visokih normativov, ki jih določa za naložbe, zlasti za objekte družbenih dejavnosti. Sofinanciranje le-teh pa je ukinila že pred tremi leti. “Vse tovrstne naložbe financiramo sami. Visoka razvitost pa za Idrijo pri prijavah za naložbe skladov pomeni, da zanje dobimo nič točk in smo s tem ustavljeni. To se v prihodnje s še malenkost višjim koeficientom razvitosti za nas ne bo spremenilo,” je povedala vodja občinske finančne službe Margerita Strnad. Sočasno je opozorila na hujši problem znižanja primerne porabe, ki ga je država doslej namenjala za infrastrukturne naložbe. Ker naj bi ta znesek padel iz šestih na le dva odstotka primerne porabe in še tri odstotke v obliki kreditov, so občine pripravile zahtevo za oceno ustavnosti zakona o izvrševanju državnih proračunov za to in prihodnje leto.
KATJA GLEŠČIČ,
MARICA URŠIČ ZUPAN, SAŠA DRAGOŠ
