Dajana Nedoh: “Brez motivacije in delovnih navad ni rezultatov”

KOPER > “Vsekakor se pri mnogih učencih pozna slabša učna kondicija, psihična kondicija, kar se kaže kot splošno malodušje, upad volje, smisla za učenje, neopravljanje obveznosti, odhajanje od pouka …” Dajana Nedoh, šolska pedagoginja na Osnovni šoli Koper, potrjuje, da so dolgotrajno šolanje na daljavo in že tri z epidemijo in z njo povezanimi omejitvami zaznamovana šolska leta vplivali na apatijo in motiviranost mladih.

Predvsem pri učencih, ki so že prej imeli slabše delovne navade, motivacijo, čustvene in osebnostne težave, se je, kot ugotavlja, odpornost za reševanje težav še poslabšala. Ker nimajo učne in psihične kondicije, jih kljub vzpodbudam in pomoči šole skrbi, kako bodo “speljali” šolsko leto in tudi vpis v program za poklic, ki si ga želijo.

“V stvareh in na področjih, ki nas zanimajo, najdemo smisel in motivacijo. Posledično smo pripravljeni vložiti več energije, se več učiti, več delati, nabirati izkušnje …”

Na drugi strani pa imajo nekateri učenci epidemičnim razmeram navkljub po opažanju Nedohove zelo jasno izdelane cilje in karierno pot, kar je povezano z več dejavniki, predvsem družinskim okoljem, oporo staršev, vrednotami, pa tudi osebnostmi lastnostmi. “Takšni povedo, da so v času šolanja na daljavo lahko še bolj poglobljeno delali, z delom nadaljujejo in si prizadevajo, da nadzorujejo z znanjem in ocenami vpis na želeni program.”

Popuščanje pri kriterijih se bo nekaterim maščevalo

Nedohova opaža, da učno uspešnim učencem uspeh praviloma ni padel. Tisti z učnimi težavami pa so v zadnjih dveh letih tudi zaradi bolj popustljivih “korona” kriterijev in ocenjevanja na daljavo pridobili celo višje ocene. Zaradi navodila ministrstva, da vsi napredujejo, pa so nekateri napredovali tudi z velikim neznanjem. “V letošnjem letu pa se ob vrnitvi v šolo ti učenci srečujejo z veliko stisko, ker nimajo znanja in posledično pridobivajo slabše ocene; nekaterim se obetajo tudi popravni izpiti. Za tiste, ki se zanimajo za vpis na srednje šole, kjer vpisujejo samo en oddelek in se predvideva omejitev vpisa, je to zagotovo problem, ker verjetno ne bodo sprejeti.”

Na mestu je tudi zaskrbljenost, da nekateri svojih potencialov ne bodo mogli uresničiti tudi zaradi poslabšanja socialnoekonomskega položaja družine v času epidemije. “Poleg upada socialnoekonomskega položaja pri nekaterih starših se pozna tudi upad energije, volje, prisotne so zdravstvene težave…, kar posledično za učence pomeni manj opore, varnega okolja oziroma jim težave staršev predstavljajo nov vir frustracij in skrbi.”

Postaviti si visoke cilje, a pretehtati tudi pasti

Nedohova staršem svetuje, da prisluhnejo otrokovim interesom in željam, jih pri tem podprejo, saj jim tako sporočajo, da jim je mar za njihovo mnenje, da jih spoštujejo in jim zaupajo. Če jim ne uspe, pa naj jim pomagajo iskati rešitve, ne pa moralizirajo in vzbujajo krivdo. Sicer pa je pomembno, da pridobijo čim več informacij, pretehtajo vse okoliščine, da se zavedajo tudi pasti, posledic, neuspehov, a si hkrati dovolijo postavljati visoke cilje in verjeti v vizijo, ki jo imajo. Odločitve pa lahko v življenju tudi spreminjajo.

Glede tehtanja in iskanju ravnotežja med željami, sposobnostmi ter zaposlitvenimi možnostmi pa Nedohova pravi, da v stvareh in na področjih, ki nas zanimajo, najdemo smisel in motivacijo. “Posledično smo pripravljeni vložiti več energije, se več učit, več delat, nabirati izkušnje… sposobnosti so pomembne, vendar brez motivacije in delovnih navad ni rezultatov.”

Nedohova pravi, da je vsekakor pomembno upoštevati tudi zaposlitvene možnosti, obenem pa otroke vzpodbujati, da iščejo nove ideje in so kreativni, saj veliko poklicev, ki jih bomo potrebovali, sploh še ne poznamo, še pravi sogovornica.