Dars menda v nova državna poroštva za refinanciranje dolga

LJUBLJANA > To kaže, da Dars zapadlih obveznosti v prihodnjih letih ne bo mogel poravnati.

Reprogramirali in refinancirali bi 2,76 milijarde evrov dolgov

S pridobitvijo državne garancije se želi Družba za avtoceste RS (Dars) z bankami dogovoriti o reprogramiranju in refinanciranju 2,76 milijarde evrov dolgov, tudi z obveznicami, ki bi jih izdal v več serijah.

Če glavnina posojil po veljavnih pogodbah z bankami zapade med letoma 2014 in 2020, bi se po novem ta rok lahko podaljšal tudi do leta 2040, piše časnik.

Kot nadaljuje, mora Dars v letih 2014 do 2016 vrniti za okoli 740 milijonov evrov glavnic posojil (brez obresti). To je več od dvakratnika lanskih prihodkov Darsa, ki so dosegli 316 milijonov evrov. Te bi morala družba za poplačilo dolga znatno zvišati, a ima pri tem zvezane roke, saj so njihov daleč najbolj pomemben priliv cestnine.

Lani so Darsu vinjete in cestnine za tovorna vozila skupaj prinesle okoli 290 milijonov evrov, kar je manj od glavnice zapadlih posojil v letu 2014 v višini 320 milijonov evrov. Družba je v zadnjih dveh letih skupaj ustvarila slabih 48 milijonov evrov čistega dobička, kar zadošča zgolj za poplačilo tretjine glavnic zapadlih posojil v letošnjem letu, povzema časnik.

Tudi zagon elektronskega cestninjenja, za katerega še ni znano, kdaj bo zaživel, mu po ocenah časnika ne bo prinesel višjih prilivov, saj bo ta veljal le za tovorna vozila. Ta vozila prvega in drugega cestninskega razreda že zdaj v povprečju za kilometer vožnje na slovenskih avtocestah plačajo 0,198 oziroma 0,287 evra cestnine na prevoženi kilometer, kar je blizu zgornje meje omejitve iz vinjetne direktive EU.

Dodatna težave za Dars so po pisanju časnika klavzule o navzkrižni kršitvi pogodb, ki v primerih, ko Dars zamudi z vračilom denarja eni od bank, določajo, da lahko ostale unovčijo poroštvo države. Največji upnik Darsa je z 957 milijoni evrov terjatev Evropska investicijska banka, sledijo NLB (374,7 milijona evrov), konzorcij slovenskih bank (364 milijonov evrov) in nemška razvojna banka KfW (380,4 milijona evrov).

Napaki: državno poroštvo iz leta 2006 in uvedba vinjet

Osnutek zakona kot prvo napako za takšno stanje navaja državno poroštvo iz leta 2006, ko je DZ odobril milijardo evrov poroštev za zadolževanje za gradnjo 25 avtocestnih odsekov do leta 2010, kljub temu da bi se lahko financirali z evropskim denarjem.

Druga napaka pa je bila uvedba vinjet, ki je za več let zabetonirala Darsove prihodke iz cestninjenja osebnih vozil. Šlo je za predvolilno darilo prve vlade Janeza Janše, ki si ga zaradi političnih posledic njene naslednice niso upale odpraviti, sklene časnik.

STA