Datum je še vedno neznanka

LJUBLJANA > Borut Pahor je po posvetu z ustavnimi pravniki v izjavi za javnost sporočil, da je na srečanju prevladalo enotno mnenje, da je edini ustavnopravno neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil in volitev avgust. “Moč je sklepati, da volitve v juniju niso mogoče, pač pa upoštevajoč roke bolj mogoče v juliju,” je dodal.

A kot pravi, je do dokončne odločitve o razpustu parlamenta in razpisu volitev še nekaj povsem objektivnih neznank, zato datuma natančneje še ni mogoče napovedovati.

Pravniki so se glede predlaganja kandidata za mandatarja strinjali, da je predsednikova dolžnost prizadevati si poiskati ustreznega kandidata, je dejal Pahor. Če pa bi svojo odločitev, da v roku 30 dni za ta položaj ne predlaga nikogar, prepričljivo utemeljil, ta rok lahko tudi skrajša.

Pirnat: hitenje se mora končati

Po mnenju pravnika Rajka Pirnata se mora hitenje v smer predčasnih volitev končati, ker so pred drugo polovico julija zelo težko izvedljive.

“Odgovornost vseh je, da najhitreje rešijo krizo z iskanjem nove vlade,” je opozoril Pirnat. Po njegovem mnenju ni dolžnost poslancev podpisovanje izjav, da vlade ne bodo oblikovali, pač pa da iščejo možnosti, da oblikujejo na primer tehnično vlado. To, da se zdaj podpisuje izjave, da ne bodo iskali novega mandatarja, je po njegovih besedah neumno. “Kriza bo še malo bolj rešena po enem letu, če smo na pravi poti,” je ocenil.

Če pa oblikovanje nove vlade ne uspe, morajo ravnati tako, da bodo državljani lahko najbolje uveljavili volilno pravico. To pa po Pirnatovem mnenju pomeni morda tudi uporaba daljših rokov, da bi bilo glasovanje v septembru.

Pravnik Erik Kerševan obžaluje, da posvetovanja z več pravniki ni bilo že pred odstopom premierke Alenke Bratušek. Danes so imeli po njegovih besedah skupen občutek, da rešujejo vprašanje, ko se je težava že pojavila. Poudaril je namreč, da je imela premierka na voljo več možnosti, namesto odstopa bi denimo lahko vložila zaupnico.

Kerševan: neznanke v DZ lahko vplivajo na roke

Kerševan je izpostavil zavezo predsednika republike, da bo ravnal ustavnoskladno in si prizadeval, da bi izpolnil vse ustavne obveznosti v tem položaju. Na vprašanje podaljševanja rokov, tako, da bi do volitev prišlo jeseni, pa Kerševan ne odgovarja konkretno. Po njegovih besedah je toliko neznank glede dogajanja v DZ, ki lahko vpliva na roke, da to ni odvisno le od zaključkov razlage ustave. Po njegovem mnenju je bila današnja razprava jasna in umirjena, usmerjena v pravočasnost volitev, ki torej ne bi bile ne prehitro in ne prepozno.

Pravnik Igor Kaučič je poudaril, da se sam ves čas zavzema za to, da bi bile volitve v primeru, da ne bo predlaganega kandidata za predsednika vlade, v juliju. Kot je dejal, so mu tudi drugi pravniki v tem pritrdili.

Če bi predsednik republike, potem ko opravi posvetovanja s poslanskimi skupinami, ustrezno skrajšal 30-dnevni rok, bi bilo mogoče, da bi bile volitve v drugi polovici julija, kar je po mnenju Kaučiča bolje od drugih rešitev. Tako bi bila volilna kampanja zunaj, dan volitev pa v prvih dneh parlamentarnih počitnic, kar bi ustrezalo dosedanjim stališčem ustavnega sodišča.

Da so dosegli soglasje o tem, da volitev ne bi bilo dobro izpeljati avgusta, se je strinjal tudi pravnik Saša Zagorc. Tudi predsednik republike si je po njegovih besedah zelo prizadeval, da v avgustu ne bi bilo dneva glasovanja in da bi se tudi volilna kampanja v čim manjši meri odvijala v avgustu.

Toplak: do volitev pride po 40 do 60 dneh po razpustitvi parlamenta

Zagorc je komentiral tudi morebitno skrajševanje rokov pred volitvami. Pojasnil je, da bi se lahko v primeru, da bi se Pahor na posvetovanjih prepričal, da vodje poslanskih skupin nimajo resnega kandidata za premiera, 30-dnevni rok tudi skrajšal. Drugi štirinajstdnevni rok pa se mora izteči, saj gre v tem primeru za pravico vsakega poslanca do predlaganja mandatarja, je poudaril.

Po besedah Jurija Toplaka pa je čas razpisa predčasnih volitev odvisen predvsem od tega, kaj se bo dogajalo v DZ oziroma če se bo tam našel kakšen kandidat za mandatarja. Roki v ustavi so jasni; do volitev pride po 40 do 60 dneh po razpustitvi parlamenta. “Ustava in roki, ki so v ustavi, so nad stvarmi, kot so vreme, poletne počitnice, dopusti,” je pojasnil.

Franc Grad je dejal le, da zadeva še ni gotova in da se bodo nemara še kaj pogovarjali.

Andražu Teršku pa je bilo všeč, da so se strinjali o primernosti njegovih predlogov, torej o tem, da lahko pride do razpustitve parlamenta in razpisa volitev v 19 ali 20 dneh od dneva, ko odstop predsednika vlade dobi pravni učinek. Glede 30-dnevega roka za predsednikovo predlaganje mandatarja so po Terškovih besedah soglašali, da je to zgornji rok, ne pa absolutni rok. Po njegovem so torej stvari toliko jasne, da niso problematične.

Predsednik DZ Janko Veber srečanja ni komentiral, je pa pojasnil, da bo vsebino usklajevanja na kolegiju predsednika DZ predstavil vodjem poslanskih skupin.

STA