Davek spet pred sodniki
Združenje občin Slovenije je včeraj na ustavno sodišče vložilo zahtevo za ustavno presojo davka na nepremičnine. Občine menijo, da jim je država z novim davkom vzela avtonomijo pri določanju dajatev na lokalnem nivoju. To je sicer le eden od trhlih temeljev, na katerem po oceni združenja sloni novi davek.
LJUBLJANA > Predsednik združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je kot največjo težavo novega zakona izpostavil ukinitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča: “Novi davek ni več avtonomen vir občin, kar je nadomestilo bilo.” Do sedaj so občine same določale višino nadomestila; nekatere so z visokim nadomestilom urejale infrastrukturo, druge pa ga niso imele ali je bilo to le simbolično, saj so želele privabiti investitorje ali vplivati na poseljenost na svojem območju.
Veliko neskladij
Zahteva za ustavno presojo se poleg posega v avtonomnost občin nanaša še na domnevne posege v ustavno zagotovljene človekove pravice. Kršeno je načelo enakosti pred zakonom, saj je za primerljive vrste nepremičnin določena različna davčna stopnja. Tudi davčna osnova naj bi bila zaradi neustreznega določanja posplošene tržne vrednosti oblikovana tako, da državljane postavlja v neenakopraven položaj.
Vlagatelje ustavne presoje moti še, da zakon ne ureja možnosti pravnega varstva, saj zavezanci za plačilo davka nimajo možnosti pritožbe na vrednost nepremičnine. Opozarjajo še na poseg v pravico do zasebne lastnine. Zlasti prejemnike socialnih pomoči, ki ne bi mogli plačati davka, bi namreč država lahko postopoma razlastila.
Skupni letni priliv iz naslova novega davka na nepremičnine naj bi bil 400 milijonov evrov letno; pol tega denarja bi šlo v državni proračun, pol pa občinam. Izjema bi bilo triletno prehodno obdobje, ko bi občine dobile toliko, kot so leta 2012 zbrale iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. To nadomestilo je takrat znašalo 192 milijonov evrov.
Tri presoje, izid “hipotetičen”
Zahtevo za ustavno presojo je na ustavno sodišče vložilo Združenje občin Slovenije, kamor je včlanjenih 140 slovenskih občin. Pri pripravi zahteve je združenje sodelovalo s pobudnikoma peticije proti nepremičninskemu davku, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in stranko SLS. Pod peticijo se je doslej podpisalo 80.000 državljanov.
Včeraj vložena zahteva za ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje izvajanja zakona in absolutno prednostno obravnavo je sicer druga zahteva za ustavno presojo tega zakona. Decembra je svojo zahtevo s podobnimi točkami že vložila stranka SDS. V kratkem pa se obeta še tretja zahteva. Predsednik SLS Franc Bogovič je povedal, da poslanci SLS pripravljajo še zahtevo, “ki širše in še na več področjih utemeljuje neustavnost zakona.” K podpisu te zahteve poleg poslancev vabijo še državni svet, ki je izglasoval veto na nepremičninski zakon.
Z ministrstva za finance so nam na vprašanje, kako bodo zapolnili proračun, če bo ustavno sodišče zakon o davku na nepremičnine delno ali v celoti razveljavilo, odgovorili, da na hipotetična vprašanja ne odgovarjajo. JANA KREBELJ