Del študentovega zaslužka bo šel za pokojnine
Študentom in dijakom se letos obetajo tudi spremembe pri študentskem oziroma dijaškem delu. Določena bo najnižja cena za uro dela (4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto), del zaslužka pa bodo morali nameniti za pokojnine.
LJUBLJANA > Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pripravilo izhodišča za reformo študentskega dela. V javno obravnavo naj bi jo poslali v januarju, februarja naj bi jo obravnavala vlada, nakar bodo o zakonu odločali poslanci državnega zbora. Če bo šlo vse po načrtih, bo študentsko delo po novem zaživelo s prihodnjim študijskim letom.
S pojavom gospodarske krize se je začelo manjšati število zaposlenih tudi prek študentskih servisov. Leta 2008 je bilo izdanih skoraj 1,4 milijona napotnic, leta 2012 pa nekaj manj kot 1,2 milijona. Študenti so leta 2008 zaslužili skupaj več kot 340 milijonov evrov, lani pa le še 273 milijonov. Z reformo študentskega dela si svoje obeta tudi državni proračun - letno od 10 do 20 milijonov evrov.
Študentom zagotovljena minimalna plača
Delo prek napotnic bodo dijakom in študentom še naprej urejali študentski servisi, večina ostalega v sistemu pa se spreminja. Tako je po vzoru minimalne plače za zaposlene tudi za študente določen najnižji znesek plačila in znaša 4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto za uro dela. V neto znesku je to manj, kot je letos v povprečju zaslužil študent (4,4 evra), novosti pa mu obetajo več socialne varnosti.
Po novem bodo dajatve porazdeljene med delodajalca in študenta. Prvemu se stroški dela nekoliko zmanjšujejo, drugi pa si bo moral sam poravnati stroške prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To bo pomenilo 15,5-odstotni delež obremenitve. Tako pa bodo študentu zagotovljene pravice, kot so pokojninska doba, osnova, plačilo zdravstvenih storitev in podobno.
Omejitev glede na število redno zaposlenih
Študentsko delo je za delodajalca seveda cenejše kot redno, po novem pa jih čaka omejitev. Reforma namreč prinaša zgornjo mejo števila zaposlenih študentov in dijakov v nekem podjetju. Pri posameznem delodajalcu bodo lahko delali določeno število ur glede na ure, ki so jih opravili redno zaposleni v preteklem koledarskem letu. Na primer: delodajalec, ki ima dva redno zaposlena delavca, bo lahko zaposlil še dva študenta. Od tod naprej pa se z večjim številom redno zaposlenih zmanjšuje kvota za zaposlitev študentov. To bo verjetno tema, o kateri bodo svoje povedali študenti, sindikati in delodajalci.
Konec fiktivnih vpisov
Znano je tudi, da je bil status študenta ali dijaka za mnoge le pot do dela. Podatki kažejo, da kar polovico vsega študentskega dela opravijo ljudje, ki se zgolj formalno vpišejo v prvi letnik študija na katero od fakultet. Niso pa redki niti primeri dela na ime nekoga drugega, ki ima status urejen.
Tega vprašanja doslej ni urejala nobena regulativa, reforma pa uvaja centralno evidenco študentov. Stvari bo tako moč nadzirati in fiktivnih vpisov študentov bo konec. Tako lahko pričakujemo, da bo Slovenija v bodoče imela manj študentov.
DAVORIN KORON