Delavci Heliosa in Cinkarne Celje protestno pred NLB
Delavci Heliosa in Cinkarne Celje so na današnjem protestnem shodu pred Novo Ljubljansko banko (NLB) in Banko Slovenije glasno pozivali, naj NLB in država ne prodata deležev v uspešnih slovenskih družbah. Bojijo se tujih lastnikov, saj bi bila s ogrožena njihova delovna mesta in prihodnost podjetij.
LJUBLJANA> V Heliosu poudarjajo, da so se zaradi insolventnosti največjega lastnika Zvona Ena znašli na listi želenih dezinvesticij NLB. Prejete informacije, da želijo lastniki, med katerimi sta tudi državna Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), prodati svoje deleže “v nekaterih uspešnih slovenskih družbah”, skrbi tudi Cinkarno Celje, v kateri ima Zvon Ena skoraj 25-odstotni lastniški delež.
Ker ni denarja za dokapitalizacijo, NLB prodaja podjetja
Delavcem cinkarne in Heliosa so se iz solidarnosti pridružili tudi predstavniki Steklarne Rogaška, protestni shod pa je pripravil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG) Slovenije. Protesta se je po navedbah organizatorjev udeležilo več kot 500 delavcev, pridružil se jim je tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Ti so glasno izrazili svoje nestrinjanje s politiko NLB, ki po navedbah predsednika sindikata KNG Tomaža Kumra“združuje sile” in želi prodati delež v Heliosu. “Ne strinjamo se s prodajo slovenskega premoženja na način, kot je sedaj začrtan,” je poudaril Kumer. “Ker banka ne more dobiti sredstev za dokapitalizacijo, se je odločila za prodajo slovenskih podjetij.”
Je v ozadju Banka Slovenije?
V podjetjih so namreč prepričani, da NLB “sedaj, ko ji ni bila odobrena dokapitalizacija s strani države, prodaja zasežene lastniške deleže, da bi pokrila izgube, ki jih je sama povzročila z odobravanjem nezavarovanih kreditov tajkunom”. Še več, za doseganje najvišjih kupnin NLB sili tudi ostale lastnike v prodajo njihovih deležev, pri tem pa je ne zanimajo nameni kupcev, temveč zgolj iztržena cena. Takšno ravnanje po njihovem podpira Banka Slovenije.
Kumer je zatrdil, da se upravi Heliosa in Cinkarne Celje zavedata slabih razmer zaradi nestabilne lastniške strukture in iščeta pravo rešitev. Banka pa za reševanje razmer ni primerna, saj “ne ve, kaj se dogaja”. Kot poudarja predsednik sindikata, v podjetjih vedo, kdo prihaja, in se s tem ne strinjajo. Tujega lastništva se bojijo zaradi slabih izkušenj, skrbijo jih delovna mesta, pa tudi prihodnost podjetij, katerih zgodbo so soustvarjali več desetletij.
Generalni sekretar NLB: banka ni med najpomembnejšimi lastniki
Predstavniki delavcev so danes poudarili še, da sta Helios in Cinkarna Celje dobri slovenski podjetji, ki se uspešno spopadata z gospodarsko krizo. Država naj ne prodaja kokoši, ki nesejo jajca, so zapisali v svojih stališčih. NLB naj se raje za polnjenje svoje finančne luknje obrne na tiste, ki so odgovorni za odobritve milijonskih kreditov tajkunom.
Svoje pomisleke in pozive v pisni obliki so predstavniki sindikata danes predali generalnemu sekretarju NLB Samu Nučiču. Ta je obljubil, da bo problematiko še danes na seji obravnaval nadzorni svet banke. Ob tem pa je dodal, da “NLB ni med najpomembnejšimi ali pa zelo pomembnimi lastniki” družb, katerih predstavniki so se danes zbrali pred stavbo banke.
Manjka koncept upravljanja države s premoženjem
V imenu Banke Slovenije je pisma delavcev prevzela direktorica sekretariata banke Vida Šeme Hočevar.
“Guverner in svet Banke Slovenije bosta to podrobno preučila,” je zagotovila. Dodala je, da so glavni naslovnik zahtev delavcev banke, v poslovno prakso katerih se Banka Slovenije ne spušča. Vseeno pa je obljubila spremljanje razmer. “Vse to bomo vzeli resno,” je zagotovila.
Pozneje so sicer iz Banke Slovenije sporočili, da sta industrija oziroma sektor predelovalnih dejavnosti "v vsakem gospodarstvu velikega pomena, saj sta pomembna notranja, integralna vira gospodarske rasti in spodbujanja izvozne dejavnosti". Ohranitev, spodbuda in razvoj le-teh je za Slovenijo strateškega pomena, so poudarili.
Banka Slovenije ob tem ugotavlja, da bi bilo treba v Sloveniji čim prej sprejeti in uresničiti strukturne spremembe, saj z njimi že zamujamo. Zato ponovno poziva nosilce politike in ekonomske politike, naj čim prej sprejmejo in izvedejo ustrezne ekonomske ukrepe, ki bodo omogočili stabilizacijo stanja in oblikovanje ter izvajanje realne razvojne strategije države.
Delavci so danes svoje zahteve predali tudi predsedniku državnega sveta Blažu Kavčiču in namestniku sekretarja Primožu Hainzu. “Težave, ki smo jim priča v nekaterih dobrih slovenskih družbah, so rezultat tega, da manjka koncept upravljanja države z njenim premoženjem,” so po sprejetju delegacije sporočili iz državnega sveta. Danes naj bi se predstavniki sindikata sestali še s predstavniki vlade, v petek pa jih čaka srečanje s predsednikom državnega zbora Ljubom Germičem.
Komarjeva: Država je lahko zelo dober gospodar
Na protestni shod in očitke delavcev se je na novinarski konferenci po seji vlade odzvala predsednica Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) Dagmar Komar. Ta je pojasnila, da agencija naložbe v Cinkarni Celje v osnutku strategije upravljanja državnih naložb ni opredelila kot strateške, lahko pa se ta odločitev še spremeni. “Mi družbo upravljamo na način, kot nam zakon veleva, in izvršujemo pravice in obveznosti v tem duhu,” je zatrdila.
Na splošno pa je glede očitkov, da je država slab lastnik, poudarila, da bi država najprej morala sprejeti lastniško politiko, v kateri bi opredelila, kaj je zanjo strateškega pomena. V okviru tega bi agencija nato izvajala svoje aktivnosti. “Štejem, da je država lahko zelo dober gospodar,” je zatrdila Komarjeva.
STA
