Delavska hranilnica posluje preveč tvegano?

LJUBLJANA > Delavska hranilnica je v dveh letih bilančno vsoto podvojila in v nasprotju z bančnim sektorjem, ki večinoma zaradi prestrukturiranja in čiščenja bilanc zmanjšuje obseg poslovanja, raste. Po strategiji za prihodnjih pet let se bo rast, letos po načrtih 20-odstotna, nadaljevala, je razvidno iz finančnih kazalnikov, objavljenih na spletni strani hranilnice.

Skupni znesek vlog nebančnega sektorja je konec lanskega leta dosegel 852,34 milijona evrov in se zvišal še nekoliko bolj kot bilančna vsota. Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju pa se je povečal za 18 odstotkov na 413,06 milijona evrov.

Hranilnica je lani ustvarila 3,46 milijona evrov dobička po davkih. Njena kapitalska ustreznost se je v primerjavi s koncem leta 2014 zvišala za 1,18 odstotne točke na 12,56 odstotka. Število zaposlenih se je dvignilo z 227 na 261.

V zadnjem času so zaokrožile informacije, da hranilnica prehitro raste in da posluje preveč tvegano. A predsednik uprave Jože Stegne je za Delo pred dnevi zagotovil, da je poslovanje absolutno varno. "Pri rasti so bila upoštevana vsa tveganja. Upravljali smo vsa bančna tveganja tako kakovostno, da smo lahko dosegli vse te finančne rezultate. Eno je fizična rast, drugo pa so poslovni podatki," je pojasnil.

“Naše storitve so v povprečju za 30 odstotkov cenovno nižje od storitev bank”

Rast je po njegovih besedah grajena na poslovnem modelu iz leta 2005, da bo hranilnica na trgu delovala z najnižjimi cenami bančnih in drugih finančnih storitev. "Naše storitve so v povprečju za 30 odstotkov cenovno nižje od storitev bank. Zahvaliti se moramo ekonomiji obsega, da tudi z najnižjimi cenami dosegamo razvoj, rast in poslovno-finančni izplen," je povzel za časnik.

Neplačljivih kreditov nad 90 dni imajo po njegovih navedbah za 2,57 odstotka. "Zadnje čase govorimo še o nedonosnih terjatvah, kreditih z zapadlostjo nad 90 dni, in so v razredu D in E. Dve tretjini teh kreditov se vračata, nedonosni so zato, ker je tak komitent v neki banki razvrščen v kategorijo D ali E, tudi če pri nas normalno vrača. Takih posojil je pri nas 8,32 odstotka," je dodal.

Očitke, da je hranilnica predlani kupila družbo, ki upravlja mariborsko letališče, je zavrnil z razmišljanjem, da je normalno, da menedžment v bankah razmišlja o novih tržnih nišah, saj obrestna marža zelo pada, in da vsi iščejo naložbe, da razbremenijo ta padec.

“Letališče v Mariboru, ki je v lasti države, ima izjemne potenciale za razvoj”

"Nakup je posledica teh razmišljanj. Letališče v Mariboru, ki je v lasti države, ima izjemne potenciale za razvoj. Če to velja za letališče, to najbrž velja tudi za družbo, ki ga upravlja. Zato smo jo postopoma kupili; gre za naložbo v višini 2,5 milijona evrov. To je zgolj 0,31 odstotka našega celotnega naložbenega portfelja, a iz tega nekateri posamezniki delajo zgodbe in govorijo o naši nasedlosti," je dejal.

Strategija rasti potrebuje tudi kapital. Lani so ga po njegovih besedah zbrali šest milijonov, letos je predvidena potreba po dodatnem kapitalu med šest in osem milijoni evrov. "V dveh mesecih letos smo se že dokapitalizirali za 1,5 milijona. Ta kapital, pridobljen s prodanimi delnicami, že vpisujemo," je povedal za časnik in dodal, da delnice kupuje v glavnem prebivalstvo.

Do konca leta morajo vpisati še preostali del, ob tem pa so se odločili še za en investicijski projekt - Livade Izola, kjer je naložba treh deležnikov vredna 14 milijonov evrov. "Naš del znaša približno šest do sedem milijonov," je povedal in zagotovil, da so tveganja skrbno preučili. "Če bo šla letošnja dinamika naprej, bomo imeli letos rekorden dobiček, brez Livad, ki so ekstra dobiček," je sklenil.

STA