Deset let KPK
Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru na nocojšnji prireditvi ob deseti obletnici KPK poudaril pomen strokovnega in političnega soglasja o tem, kakšne naloge in pristojnosti naj KPK ohrani ali celo okrepi.
LJUBLJANA > Po besedah Boruta Pahorja je treba prepoznati njene naloge in pristojnosti, ki so premalo jasne in terjajo zakonske ali drugačne spremembe.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je bila ustanovljena 1. oktobra 2004, letos pa mineva tudi 12 let od ustanovitve Urada RS za preprečevanje korupcije, predhodnika komisije. Ob jubileju je KPK pripravila prvi Teden boja proti korupciji. Osrednji dogodek je bila nocojšnja prireditev z naslovom Deset let KPK - kje smo in kam naprej? Zbrane je nagovoril predsednik republike.
Pahor se je zavzel za dosego strokovnega in političnega soglasja o vlogi KPK. Po njegovem prepričanju bo soglasje pomemben vzvod za uspešno delo komisije v naslednjem desetletju. Opozoril je, da se je po odstopu prejšnjega senata KPK v novembru lani razsežnost problematike preprečevanja in sankcioniranja koruptivnih dejanj dodatno zaostrila.
“Ni nobenega dvoma več. Za izhod iz krize, modernizacijo Slovenije in njeno umestitev v krog najrazvitejših držav je utrditev pravne države prav tako pomembna kot utrditev demokracije in ekonomije. Pri tem ne gre samo za spoštovanje zakonov, ki morajo veljati za vse enako, temveč tudi za oblikovanje neke pravne in politične kulture,” je dejal Pahor.
Nagovoru predsednika republike je sledil pogovor na temo preprečevanja, odkrivanja in pregona korupcije. Predsednik KPK Boris Štefanec je ocenil, da ni težava v zakonodaji, ki jo imamo na tem področju, pač pa v njenem izvajanju. Po njegovih besedah KPK ne potrebuje novih oziroma dodatnih pooblastil, zlasti ne tistih, ki jih imajo organi pregona.
Štefanec je izpostavil pomen preventivne dejavnosti KPK. Po njegovih besedah politika ni storila dovolj na področju boja proti korupciji. Pri tem je spomnil, da državni zbor še vedno ni sprejel kodeksa poslanske etike. Politika bi morala čim prej sprejeti čim bolj natančna pravila svojega obnašanja, je dodal predsednik KPK.
Za razliko od Štefaneca je nekdanji vodja Urada RS za preprečevanje korupcije Boštjan Penko menil, da se še vedno soočamo z neustreznimi sistemskimi rešitvami na področju boja proti korupciji. “Smo slabši kot pred leti, še vedno pa plavamo,” pa je uspešnost Slovenije pri preprečevanju, odkrivanju in pregonu korupcije ponazoril nekdanji predsednik KPK Drago Kos.
Sicer Kos največ težav zaznava pri kadrovanju v javnem sektorju. Novinar in urednik Ali Žerdin je kot najbolj problematično področje izpostavil javna naročila. Nekdanji pomočnik predsednika KPK Bećir Kečanović je kot kritično omenil področje lobiranja, kirurg in borec proti korupciji Erik Brecelj pa je glavni očitek usmeril proti politiki.
Nocojšnje osrednje prireditve v Ljubljani se je udeležila vrsta uglednih gostov. Opaziti je bilo tudi ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik, poslance in člane diplomatskega zbora.
STA
