Desetletje prerekanj zaradi vranjeka
se seli na Sodišče Evropske unije

“Varstveni status Natura 2000 sam po sebi ničesar ne omejuje,” poudarja Urša Koce iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kjer navedbe, da bi dodatno varovanje sredozemskega vranjeka lahko omejilo delovanje koprskega pristanišča, zavračajo.

Evropska komisija je odločitev, da Slovenijo zaradi neizpolnjevanja zahtev direktive o pticah napoti na Sodišče EU, sprejela 4. junija. Pred tem je državi junija 2021 poslala uradni opomin, julija 2022 pa še obrazloženo mnenje. Ker po več sestankih in izmenjavah Slovenija po oceni evropske komisije še vedno ni določila dovolj velikih in številnih območij varstva v svojem morju, se je postopek preselil pred sodišče.

Predlog star več kot desetletje

Sredozemski vranjek je podvrsta vranjeka iz družine kormoranov in je uvrščen v Prilogo I evropske direktive o pticah. Severni Jadran je zanj pomemben predvsem v pognezditvenem obdobju, ko se ptice s hrvaških gnezdišč selijo proti severu ter v plitvem in z ribami razmeroma bogatem morju iščejo hrano.

Evropska komisija navaja, da je na slovenski obali v obdobju med letoma 2006 in 2011 prenočevalo približno 2000 do 3000 vranjkov. Njihova pomembna prehranjevališča so v okviru evropskega projekta SIMARINE-NATURA med letoma 2011 in 2015 raziskovali na DOPPS. Partner projekta je bilo tudi takratno okoljsko ministrstvo.

Na podlagi raziskav je bilo kot mednarodno pomembno območje za ptice opredeljeno območje Osrednjega Tržaškega zaliva. Konec leta 2015 je tudi Zavod RS za varstvo narave pripravil strokovni predlog za širitev omrežja Natura 2000 na tem delu slovenskega morja, država pa območja nato ni razglasila.

Ministrica opozarja na Luko Koper

Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj na zaplet gleda drugače. “Vranjek sicer živi na Hrvaškem in v Italiji, prehranjuje pa se v Koprskem zalivu,” je povedala za Dnevnik. Po njenem je bila zahteva po zaščiti območja prestroga, izrazila pa je tudi pomislek, da bi morebitne omejitve plovbe škodovale Luki Koper in slovenskemu gospodarstvu.

Rifelj je pri tem ocenila, da bi omejevanje prometa v Koprskem zalivu lahko pomenilo konkurenčno prednost za reško pristanišče. Hkrati je opozorila na pomanjkljivo komunikacijo države z Brusljem v zadnjih dveh letih, ko naj se zaposleni na pristojnem direktoratu ne bi udeleževali sestankov z Evropsko komisijo.

Njena navedba, da se s predlogom za dodatno varstvo ni strinjal niti Zavod RS za varstvo narave, sicer odpira vprašanje, na katero obdobje se nanaša: prav ZRSVN je namreč konec leta 2015 pripravil strokovni predlog za širitev Nature 2000 z območjem Osrednji Tržaški zaliv.

Omejevanja plovbe v predlogu ni

V DOPPS zavračajo tudi navedbe, da bi razglasitev območja pomenila omejevanje komercialnega pomorskega prometa. Po njihovih pojasnilih ladijski promet ni pomemben dejavnik pri pojavljanju vranjkov na območju, med ukrepi, ki jih je skupaj s predlogom območja pripravil ZRSVN, pa ni bilo omejevanja plovbe oziroma delovanja Luke Koper.

S predlogom je bila že leta 2015 seznanjena tudi Luka Koper. V družbi so za Dnevnik potrdili, da so bili s pobudo seznanjeni, ter poudarili, da ohranjanje biotske raznovrstnosti sodi med njihove okoljske in trajnostne cilje. Med drugim sodelujejo tudi z Naravnim rezervatom Škocjanski zatok.

V DOPPS zato pravijo, da razloga za dolgoletno zavračanje predlaganega območja ne poznajo. Država je sicer že leta 2021 Evropski komisiji odgovorila, da po njenem mnenju strokovna opredelitev območja Osrednji Tržaški zaliv temelji na napačni uporabi ornitoloških meril. Evropske komisije ti argumenti niso prepričali.

Postopek pred Sodiščem EU za zdaj še ne pomeni, da bo Slovenija morala plačati denarno kazen. Če bi sodišče ugotovilo kršitev, bi morala država sodbo izvršiti. Finančne sankcije bi praviloma lahko sledile šele, če ugotovljene kršitve po sodbi ne bi odpravila. • žig