Desnice ne bo ogrožal nihče z njenega brega
Medtem ko levica išče pot iz poraza na evropskih volitvah s poskusi snovanja zavezništev in z ustanavljanjem novih strank, na desni dokaj mirno pričakujejo bližnje predčasne volitve in predstavljajo svoje programe. Vsaka od treh strank bo verjetno nastopila s svojo listo, vprašanje je le, koliko povezani bosta ostali NSi in SLS.
LJUBLJANA > Slovenska politična desnica bo skušala oplemenititi zmago na evropskih volitvah z uspehom na bližnjih izrednih parlamentarnih. Nanje je očitno kar dobro pripravljena.
Kaj bo ostalo od skupne liste NSi in SLS?
Pozicija SDS je znana in trdna, volilnega telesa z desnega brega tokrat skoraj zanesljivo ne bo zmotil noben novinec, kakršen je bil ob zadnjih volitvah Gregor Virant. Njegova Državljanska lista je na evropskih volitvah povsem pogorela in Virant je odstopil z mesta predsednika stranke. Začasno jo vodi podpredsednica Saša Markovič, novo vodstvo pa bodo izvolili 9. junija. Naj spomnimo, da se je Virant kot politik vendarle kalil na desni. Potem se je deklariral za klasičnega evropskega liberalca, glede na zdajšnjo gnečo na levici pa po volilnem kongresu stranke (brez Viranta v ospredju) ni izključen rahel premik vsaj k poziciji, sprejemljivi za vse opcije. Drugo vprašanje pa je, ali se DL po svoji avanturi sploh še lahko približa parlamentarnemu pragu.
V NSi in SLS še naprej poudarjajo, kako dobra je bila odločitev za skupno listo na evropskih volitvah. Pa čeprav je iztržila celo nekoliko manj kot pred petimi leti sama NSi, poleg tega pa je bil njen cilj celo zmaga. To je šlo v nos predvsem podpredsedniku NSi Alešu Hojsu, ki je kot drugi na listi pričakoval zanesljivo izvolitev v evropski parlament. Povezavo med strankama je javno kritiziral in začela so se ugibanja, ali bo nemara ustanovil novo stranko. To možnost je medtem zanikal in zagotovil, da ostaja v NSi.
Tudi sicer ga na desni ni junaka, ki bi tvegal takšno avanturo in na parlamentarne volitve gre trojica SDS, NSi in SLS. Programsko so stranke dovolj sorodne, da bodo v primeru zmage (če položaj obsojenega Janeza Janše ne bo problematičen) oblikovale koalicijo. Vprašanje arhivov, ki gre na nedeljski referendum in je zaostrilo odnose med SDS in NSi, ne bo problematično. NSi se ni vpisala med organizatorje referendumske propagande, prav tako ne SLS. Tako SDS lahko prepričuje volilce brez oporekanja svojih naravnih zaveznikov.
Programsko sorodni in pripravljeni sodelovati
Koliko ostane od skupne liste NSi in SLS za evropske volitve, je še vprašanje. Še naprej oboji poudarjajo programsko sorodnost in napovedujejo sodelovanje tudi v prihodnje. “Naša programa se v ključnih točkah najverjetneje ne bosta bistveno razlikovala. V kakšni konkretni obliki bi lahko sodelovali, pa se še nismo pogovarjali,” je ob predstavitvi programa NSi povedala predsednica stranke Ljudmila Novak. “V SLS smo prepričani, da lahko izkušnjo dobrega sodelovanja pri projektu evropskih volitev z NSi krepimo tudi na predčasnih državnozborskih volitvah in smo pripravljeni na nadaljnje sodelovanje”, je prav tako optimist predsednik SLS in novi evropski poslanec Franc Bogovič.
Spomin na izkušnjo iz leta 2000
Ob tem velja spomniti na združitev obeh strank, takratnih SKD in SLS, pred 14 leti. O tem sta se že v začetku devetdesetih let začela pogovarjati predsednik SLS Ivan Oman in predsednik SKD Lojze Peterle. Načrt je dozorel v začetku leta 2000 in aprila tistega leta je na združitvenem kongresu nastala SLS+SKD Slovenska ljudska stranka. Zapletalo se je že pri poimenovanju stranke in pri vprašanju, kdo bo njen predsednik. Peterleta je na volitvah premagal “nekdo tretji” in sicer Franc Zagožen, Peterle, Andrej Bajuk in takratna “zvezda” SLS Marjan Podobnik pa sta postala podpredsednika.
Matej Tonin : “Težko si predstavljam koalicijo s strankami, ki imajo nasprotna stališča.”
Združena stranka je premešala razmerje moči v parlamentu. Takrat vladna SLS in opozicijska SKD sta skupaj zbrali 29 poslancev in s tem relativno večino. Ministri SLS so iz vlade Janeza Drnovška izstopili in vlada je padla. Za novega premierja je bil po dveh tajnih glasovanjih šele v tretjem, ki je bilo javno, izvoljen Andrej Bajuk. Toda odnosi med združenima strankama so se skrhali že mesec dni kasneje ob glasovanju o volilnem sistemu. Peterle in Bajuk sta iz SLS+SKD izstopila in ustanovila stranko Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka, preostali del pa se je preimenoval ponovno v SLS. Vladavina združenih strank z Bajukom ne čelu je preživela le sedem mesecev.
Izkušnja iz leta 2000 je pri obeh strankah gotovo še prisotna in ni verjetno, da bi se ponovila. Zelo verjetno pa je tako imenovano tehnično sodelovanje na parlamentarni ravni.
Velika koalicija ne bo nemogoča
Da je sprejemljiv vsakdo, bodo vsaj načeloma govorili marsikje. Predvsem v SDS ponavljajo, da so za razliko od drugih njihova vrata odprta vsem. V NSi so bolj odkriti. “Težko si predstavljam koalicijo s strankami, ki imajo glede tega nasprotna stališča,” je možnost povezovanja s še drugimi strankami jasno zavrnil podpredsednik NSi Matej Tonin.
Naj se na volitvah zgodi karkoli, za zgodovinski kompromis in veliko koalicijo po vzoru, denimo nemške, Slovenija še ni pripravljena.
DAVORIN KORON
